9. romanje na Ptujsko Goro

»Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel dati«...
»Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel dati«. S temi Salomonovimi besedami, je bilo naslovljeno vabilo, da se udeležimo 9. tradicionalnega Romanja na Ptujsko Goro, ki se je odvijalo 19. avgusta. Romanja se je, udeležilo okoli 300 romarjev, ki so se na Ptujsko Goro pripeljali s tremi avtobusi in nekaj specialnimi vozili za invalide z vozički. Kakor prejšnja leta, se je tudi letos udeležilo veliko stanovalcev, iz zavodskih, kakor zunanjih enot SVZ Hrastovec, ki je bil glavni organizator romanja. Zavodskim delavcem, so se pridružili, delavci zavodov, prostovoljci, svojci, stanovalci iz Zavoda Lukavci, stanovalci iz domov starejših DOSOR Radenci in Doma Lenart in duhovniki. Med udeležile sta bili tudi namestnica direktorja za področje zdravstvene nege Inge Mesarec in strokovna sodelavka Tadeja Bohak. Sveto mašo v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori je, ob somaševanju duhovnikov Janeza Ferenceka, Tončeka Frasa, Franca Hozjana, Vilija Hribernika, Franca Mlakarja, p. Franca Meška in p. Bena Lavriha, daroval upokojeni škof dr. Franc Kramberger. Mašno daritev je z igranjem na orgle popestril Andrej Dvoršak organist pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah in pevci iz Markovec. Pod vodstvom župnika iz Apač pri Gornji Radgoni Janeza Ferenceka, pa je v cerkvi donelo tudi ljudsko petje.
Ob koncu darovanja romarske maše, se je glavna organizatorica, bila je tudi pobudnica prvega romanja, Branka Zemljič, zahvalila župniku župnije Ptujska Gora patru Martinu za lep sprejem in topel sprejem udeležencev romanja, škofu in duhovnikom za darovano mašo, ter vsem, ki so pripomogli, da so lahko izvedli to tradicionalno romanje, ki je obenem nekako druženje. Škofu pa se je Branka Zemljič zahvalila z besedami: »Gospod škof, iskrena hvala v imenu vseh izmed nas, da ste nam danes darovali to mašno daritev, da ste nam podarili priložnost, da smo ponovno začutili zaupanje v Boga, se dotaknili svoje notranjosti, svojih skrivnosti, svojih misli, da smo začutili hvaležnost, Sveto bližino, Marijino materinsko dobroto, njeno ljubezen do pomoči potrebnih.«
Po končani maši so organizatorji za vse udeležence romanja pripravili bogato pogostitev, ki se je odvijala v večnamenskih prostorih župnije. Naj omenimo, da je z dvema avtobusoma udeležence popeljal Vračko Turs iz Gornje Radgone, en avtobus pa je bil od podjetja Ariva. Na avtobusu številka ena, ki ga je vozil Gusti Vračko, se je skupaj z udeleženci peljal apaški župnik Janez Frencek, ki je na poti do Ptujske Gore, poskrbel za »pevske vaje«, saj so s pomočjo, za to priložnost tiskane »pesmarice« z naslovom Naše romanje pod Marijin plašč na Ptujsko Goro, peli pesmi za sprostitev in tiste, ki so jih peli v cerkvi pri maši ob ljudskem petju.