Mladi preplavili mednarodni gradbeni sejem Megra v Gornji Radgoni V okviru 24. mednarodnega sejma gradbeništva „Megra 2011“, je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, med drugim potekal tudi tradicionalni dan izobraževanja. Poleg zanimivih tekmovanj osnovnošolcev in srednješolcev ter krovcev in kleparjev Slovenije, je bilo tudi kar nekaj zanimivih predavanj in okroglih miz, vse z željo, da bi v gradbeništvo, kjer je največ deficitarnih poklicev, pritegnili kar se da več mladih. Poleg praktičnega prikazi deficitarnih poklicev v obrti in podjetništvu, ki jih je pripravila Območna obrtno podjetniška zbornica Murska Sobota, v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Murska Sobota, pa je v sodelovanju s Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor potekalo tudi tekmovanje osnovnošolcev, ki jih zanima gradbeno izobraževanje, v slikopleskarstvu. Med osnovnimi šolami Beltinci, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Tišina, Apače, Gornja Radgona, Kapela, Negova, Radenci, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Sveti Jurij ob Ščavnici in Mala Nedelja, so bili po mnenju komisije najboljši tekmovalci iz OŠ Kobilje. Drugo mesto so zasedli učenci OŠ Kapela in tretje nadebudni slikopleskarji iz OŠ Gornji Petrovci.
Njihovi starejši vrstniki, ki se že izobražujejo na področju gradbeništva pa so se pomerili v tekmovanju v zidanju s Sendwix apneno silikatnimi zidaki. Tekmovali so dijaki Srednje gradbene šole in gimnazija Maribor, Šolskega centra Novo mesto: srednje gradbene in lesarske šole, Šolskega centra Celje: srednje šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šola Ljubljana ter Gradbeno-storitvene šole, ESIC Kranj. Prvo mesto je zasedla Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, drugo Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, tretje pa Šolski center Celje.
Istočasno je potekalo že 11. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev, na katerem lahko sodelujejo tekmovalci do 24 let starosti. Nastopilo je šest ekip, štiri v konkurenci, dve pa, kot ekipi pokroviteljev, zunaj konkurence. Tekmovale so ekipe: OOZ Celje, ki so jo sestavljali Rok Čater in Nik Belehar kot tekmovalca in Franci Belehar kot mentor, OOZ Šentjur v postavi Gregor Lipar in Klemen Lorger kot tekmovalca in Jernej Povalej kot mentor, Šolski center Ptuj – strojna šola v postavi Peter Zorec in Klemen Cafuta (mentor Stanko Kostanjevec) ter ekipa Trčko Igor s.p. s tekmovalcema Urošem Hutinskim in Jernejem Žunkovičem ter mentorjem Igorjem Trčkom. Nastop zunaj konkurence sta s svojima ekipama prispevala Lesna Inženiring in Montim d.o.o. Ekipe so izvajale krovska in kleparska dela na vnaprej pripravljenih tekmovalnih panojih. Tekmovalci so morali poleg pokrivanja montirati tudi paropropustno folijo, letve, obrobe, žlebove in strešno okno in sanitarni zračnik. Ocenjevala jih je komisija, ki ji je predsedoval Bojan Skubic. Najboljši rezultat je tokrat dosegla ekipa OOZ Celje, ki bo tudi zastopala slovenske barve na svetovnem IDF prvenstvu, ki bo novembra letos v irskem Dublinu.
V okviru dneva gradbenega izobraževanja na sejmu Megra je Skupnost gradbenih šol Slovenije pripravila okroglo mizo z naslovom Izobraževanje za uspešno gradbeništvo v prihodnosti. Na njej so sodelovali: Vlado Mandič, predsednik OOZ Murska Sobota, Marjan Golob, direktor podjetja Strešniki Golob d.o.o., Blaž Gerenčer, vodja kadrovske službe podjetja Reflex d.o.o., dr. Boštjan Kovačič, izredni profesor Fakultete za gradbeništvo Maribor, Alojz Razpet, ravnatelj Višje strokovne šole na Šolskem centru Celje, Andrej Šavora, pomočnik ravnateljice Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor, Jelka Jež iz Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota ter Irena Posavec, ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje. Organizator posveta je izhajal iz izhodišča, da je bil vpis v srednje tehniške, višje in visokošolske programe zadovoljiv, v poklicne programe pa ni bil dober že pred krizo. S predstavniki gospodarstva so želeli predstavniki izobraževanja izmenjati mnenja o tem, kakšne kadre bomo potrebovali v prihodnosti, kako lahko glede na krizo v gradbeništvu mlade sploh še navdušujemo za gradbeniške poklice, ali naj se šole sploh še trudijo za promocijo poklicev, kot so zidar in tesar oz. naj za te poklice pričakujejo le še kadre iz tujine. Eno od perečih vprašanj je, kot so povedali, tudi ali niso bili zaradi »varčevanja pri zaposlovanju« izpuščeni pomembni standardi pri pripravi projektov, tehnologije, kalkulacij in priprave dela.
Šolniki so izrazili mnenje, da bi morali obrtniki in podjetniki šole podpreti pri promociji izobraževanja za gradbene poklice, saj Slovenija enostavno ne more več prenesti toliko kadrov s področja medijev, logistike in družboslovja. Po njihovem mnenju bo gospodarstvo vedno potrebovalo tudi kvaliteten kader v gradbeništvu, ne glede na krizo. V ospredju pa bo kader, ki bo sposoben razvijati nove tehnologije. Za zgled teh tehnologij so navedli primere, kot so opečni zdrob Goriških opekarn, novo kameno volno podjetja Knauf Insulation, pa projekte podjetij Riko, Lumar, Trimo Trebnje, Fragmat.
Predstavniki gospodarstva so izrazili mnenje, da je čas, ko propadajo velika gradbena podjetja pravzaprav nekakšna priložnost za mala podjetja in obrtnike. Vlado Mandič je kot predstavnik obrtnikov izrazil mnenje, da ni prav, da država ne podpira deficitarnih poklicev v gradbeništvu. Tudi, če je za določene izobraževalne programe premalo zanimanja in vpisa, po njegovem mnenju ni prav, da se ti preprosto ukinejo, temveč jih je potrebno ohraniti vsaj v omejenem obsegu. Vsi pa so se strinjali, da je za večji vpis v gradbene programe potrebno spremeniti tudi miselnost staršev, da so gradbeni poklici premalo ugledni in premalo perspektivni za njihove otroke. Sogovorniki na okrogli mizi so opozorili še na eno bojazen. Z odpiranjem pretoka delovne sile med Slovenijo in Avstrijo s 1. majem letos, lahko pride do tega, da se bo kvaliteten gradbeni kader, ki ga že tako ali tako primanjkuje, še dodatno odlival v sosednjo Avstrijo. Kot so povedali predstavniki gradbenih šol, pa se vsaj v obmejnih krajih vse bolj dogaja, da tudi slovenski učenci obiskujejo šole v sosednji Avstriji. Jelka Jež iz Zavoda za zaposlovanje je k temu pripomnila, da obstaja bojazen tudi v obratni smeri, da bi namreč ogrozili sezonski delavci iz tujine delo domačih. Kot je dejala, jim zaenkrat še uspeva pokrivati sezonska dela z domačim kadrom.
Sklepne misli pogovora, ki je potekal v izjemno konstruktivnem ozračju, so bile, da je potrebno podobo gradbenih poklicev predstavljati v karseda dobri luči in da morajo k temu prispevati tako predstavniki gospodarstva kot predstavniki šolstva. Vplivati je potrebno tudi na državo in medije, ki imajo v tem času do gradbeništva izjemno negativno mnenje in ga širijo tudi na njegova zdrava področja. Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da morata gospodarstvo in šolstvo tesneje sodelovati pri promociji gradbenih poklicev, v tej luči pa so si v prihodnosti obljubili tudi še več podobnih srečanj.