Slovenski prometni strokovnjaki na Madžarskem
- 08.09.2015
Slovenska strokovna delegacija je med drugimi spoznala madžarski elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki je uporabniku prijazen in je bil uresničen s 45 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo načrtovano v prvotnem proračunu.
Glede na to, da v Sloveniji že nekaj let razmišljamo o spremembi avtocestnega sistema cestnine, ne preseneča dejstvo, da stroka išče najustreznejšo varianto za to vse več kot poceni spremembo. In tako so strokovnjaki zveze ITS (Intelligent Transport Systems) iz Slovenije te dni spoznavali rešitve madžarske prometne tehnologije z njenimi delujočimi modeli. V okviru obiska so slovenski strokovni delegaciji poleg prometno – informacijskega sistema Magyar Közút Nonprofit Kft.-ja in obratovalnih tehnologij, ki jih uporabljajo avtocestna inženirstva Nemzeti Útdíjfizetési Szolgáltató Zrt.-ja, predstavili tudi elektronski sistem cestnine, HU-GO, ki so ga Madžari uvedli pred dvema letoma. Sistem je požel mednarodna priznanja, saj je imela izvedba izredno ugodne stroške. Ta sistem je posebej aktualen za slovensko prometno stroko, ker stoji Slovenija na pragu uresničitve elektronskega sistema cestnine.
Društvo ITS Slovenije, ki združuje najpomembnejše deležnike področja inteligentnih transportnih sistemov in storitev v Sloveniji, je strokovno ekskurzijo posvetila tudi zbiranju izkušenj v tujini z namenom, da spozna tehnologije Madžarske. O tem, kaj so videli, je Robert Rijavec, predsednik ITS Slovenije povedal: „Madžarska je naredila resne korake naprej ne le glede uspešno uresničenega sistema cestnine, ampak glede celotnega razvoja in izgradnje ITS na svojem avtocestnem omrežju. Z našega vidika si vsekakor zasluži izpostavljeno pozornost za zelo moderen sistem e-cestnine vozil skupne mase nad 3,5 ton. Sistem je lahko v tehnološki povezavi vzoren Sloveniji in drugim državam, če bi želele razširiti uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku tudi na druge ceste, torej ne le avtoceste. V bližnji prihodnosti bi lahko v Sloveniji uporabljali številne rešitve, ki smo jih videli tukaj, medtem pa bomo krepili tudi slovensko-madžarski strokovni in prijateljski stik“.
Seznanitev z delovanjem in procesi, ki so vodili k uresničitvi madžarskega sistema e-cestnine, HU-GO-ja, je lahko izredno koristno slovenskim prometnim strokovnjakom, saj Slovenija po dveh neuspešnih razpisih oktobra zaključi ponovni razpis za izvedbo elektronskega sistema cestnine. Največja prednost madžarskega HU-GO-ja poleg ugodnih stroškov in kratkoročne povrnitve je to, da deluje kot odprt sistem, to pomeni, da ga lahko uporablja uporabnik iz katerekoli države in s kakršno koli krovno enoto oziroma nudi možnost za nabavo t.i. relacijskih kart tistim, ki uporabljajo madžarske cestninske ceste priložnostno, tudi brez OBU-ja. S tem so Madžari uresničili inteligentno tehnološko rešitev, ki je bila poceni, saj so privarčevali s tem, da ni bilo potrebno nabaviti več stotisoč krovnih enot. Odprt sistem in možnost uporabe brez OBU-ja pa ga delata še bolj prijaznega uporabniku, kar je v Evropi edinstveno.
Omenjeno tehnološko rešitev slovenski razpis v trenutni obliki ne podpira, čeprav direktive EU dajejo možnost zato, saj znatno poenostavi izvedbo, pridružitev strank k sistemu, kar bi DARS-u privarčevalo logistiko OBU-jev. Uresničitev sistema HU-GO, ki je požel mednarodno stokovno priznanje, tudi na Madžarskem ni bila enostavna. Prvi madžarski razpis, ki je predpisal obvezno nabavo 300 tisoč komadov krovnih enot (OBU) – kar je sedaj predpis tudi v slovenskem razpisu – je bil neuspešen. Nato so razpisali nov razpis, njihova prizadevanja pa so dosegla uspeh. Z uresničenim sistemom so Madžari privarčevali 45 milijonov evrov, če primerjamo z najboljšo ponudbo prvega razpisa. Tako je celotna izvedba stala skupaj 72 milijonov evrov, kar je vsekakor ugodno, saj se je znesek povrnil že v prvih 2,5 mesecih cestninjenja: obratovalni stroški so v prvem letu znašali 33 milijona evrov, kar je le 6,7 % celotne letne cestnine (cca. 500 milijonov evrov). Nov, enostavni in ekonomični sistem, ki temelji na določitvi geografske lege kraja, je uresničilo telematsko podjetje madžarskega trga, i-Cell.
Vse to je lahko model, ki ga morajo Slovenci premisliti, saj medtem, ko je tranzitni promet na Madžarskem celotnega tovornega prometa 50 %, ta v Sloveniji presega 60 %. Madžarska prometna stroka in strokovnjaki upajo, da so lahko predstavili slovenskim kolegom rešitve, ki so uporabne in ki jih lahko prenesejo v slovensko prakso.
Društvo ITS Slovenije, ki združuje najpomembnejše deležnike področja inteligentnih transportnih sistemov in storitev v Sloveniji, je strokovno ekskurzijo posvetila tudi zbiranju izkušenj v tujini z namenom, da spozna tehnologije Madžarske. O tem, kaj so videli, je Robert Rijavec, predsednik ITS Slovenije povedal: „Madžarska je naredila resne korake naprej ne le glede uspešno uresničenega sistema cestnine, ampak glede celotnega razvoja in izgradnje ITS na svojem avtocestnem omrežju. Z našega vidika si vsekakor zasluži izpostavljeno pozornost za zelo moderen sistem e-cestnine vozil skupne mase nad 3,5 ton. Sistem je lahko v tehnološki povezavi vzoren Sloveniji in drugim državam, če bi želele razširiti uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku tudi na druge ceste, torej ne le avtoceste. V bližnji prihodnosti bi lahko v Sloveniji uporabljali številne rešitve, ki smo jih videli tukaj, medtem pa bomo krepili tudi slovensko-madžarski strokovni in prijateljski stik“.
Seznanitev z delovanjem in procesi, ki so vodili k uresničitvi madžarskega sistema e-cestnine, HU-GO-ja, je lahko izredno koristno slovenskim prometnim strokovnjakom, saj Slovenija po dveh neuspešnih razpisih oktobra zaključi ponovni razpis za izvedbo elektronskega sistema cestnine. Največja prednost madžarskega HU-GO-ja poleg ugodnih stroškov in kratkoročne povrnitve je to, da deluje kot odprt sistem, to pomeni, da ga lahko uporablja uporabnik iz katerekoli države in s kakršno koli krovno enoto oziroma nudi možnost za nabavo t.i. relacijskih kart tistim, ki uporabljajo madžarske cestninske ceste priložnostno, tudi brez OBU-ja. S tem so Madžari uresničili inteligentno tehnološko rešitev, ki je bila poceni, saj so privarčevali s tem, da ni bilo potrebno nabaviti več stotisoč krovnih enot. Odprt sistem in možnost uporabe brez OBU-ja pa ga delata še bolj prijaznega uporabniku, kar je v Evropi edinstveno.
Omenjeno tehnološko rešitev slovenski razpis v trenutni obliki ne podpira, čeprav direktive EU dajejo možnost zato, saj znatno poenostavi izvedbo, pridružitev strank k sistemu, kar bi DARS-u privarčevalo logistiko OBU-jev. Uresničitev sistema HU-GO, ki je požel mednarodno stokovno priznanje, tudi na Madžarskem ni bila enostavna. Prvi madžarski razpis, ki je predpisal obvezno nabavo 300 tisoč komadov krovnih enot (OBU) – kar je sedaj predpis tudi v slovenskem razpisu – je bil neuspešen. Nato so razpisali nov razpis, njihova prizadevanja pa so dosegla uspeh. Z uresničenim sistemom so Madžari privarčevali 45 milijonov evrov, če primerjamo z najboljšo ponudbo prvega razpisa. Tako je celotna izvedba stala skupaj 72 milijonov evrov, kar je vsekakor ugodno, saj se je znesek povrnil že v prvih 2,5 mesecih cestninjenja: obratovalni stroški so v prvem letu znašali 33 milijona evrov, kar je le 6,7 % celotne letne cestnine (cca. 500 milijonov evrov). Nov, enostavni in ekonomični sistem, ki temelji na določitvi geografske lege kraja, je uresničilo telematsko podjetje madžarskega trga, i-Cell.
Vse to je lahko model, ki ga morajo Slovenci premisliti, saj medtem, ko je tranzitni promet na Madžarskem celotnega tovornega prometa 50 %, ta v Sloveniji presega 60 %. Madžarska prometna stroka in strokovnjaki upajo, da so lahko predstavili slovenskim kolegom rešitve, ki so uporabne in ki jih lahko prenesejo v slovensko prakso.
Zadnje novice
