Teorija je uresničljiva tudi v praksi Po načrtih Evropske unije naj bi do leta 2020 obnovljivi viri energije zagotavljali 20 odstotkov električne energije. Na kakšen način doseči ta cilj in ali je Slovenija kljub zavezi zelenim tehnologijam tem naklonjena tudi v praksi, so na mednarodni konferenci Zelene tehnologije – priložnosti in izziv v Moravskih Toplicah, skušali odgovoriti strokovnjaki in drugi udeleženci. V treh sklopih so bili gostje med drugim deležni predstavitve dobre prakse iz sosednje Avstrije in predstavitev podjetij ter inštitutov, ki se z zelenimi tehnologijami ukvarjajo ali pa jih uporabljajo v svojih tehnoloških in proizvodnih postopkih.
Na konferenca, ki se je odvijala v organizaciji Pomurskega tehnološkega parka, in je bila namenjena soočanju različnih akterjev, ki lahko dejavno vplivajo na uporabo zelenih tehnologij, so med udeleženci bili vlagatelji, zainteresirani za gradnjo elektrarn, podjetja, kmetovalci, zadruge, svetovalci, župani in pristojna ministrstva. V uvodu je mag. Silvo Škornik iz Ministrstva za gospodarstvo predstavil EU regulativo in zakonske osnove v Sloveniji za ukrepe in strategijo podpore obnovljivim virom energije. Temu je sledila predstavitev g. Bojana Vogrinčič iz Lokalne energetske agencije za Pomurje, ki je predstavil energetske potencialne zelene energije in vizijo Pomurja na tem področju, g. Joachim Hacker iz Evropskega centra za obnovljivo energijo iz Guessinga pa je na konkretnem primeru razložil nekatere principe in prijeme uspešne uporabe zelenih tehnologij. Udeleženci so v debati poudarili, da se je v zadnjih letih zavedanje o nujnosti uporabe zelenih tehnologij okrepilo in privedlo do številnih raziskav o uporabi obnovljivih virov energije in s tem do razvoja novih, učinkovitejših in okolju prijaznejših tehnoloških postopkov za pridobivanje čiste energije.
Z rabo energije namreč povzročamo kar 80 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni krivec za podnebne spremembe. Razumeti, da investiranje v zelene tehnologije ne pomeni zgolj in samo strošek, ampak že kar nujno početje slehernega podjetja za doseganje trajnostne politike, bo tako v prihodnosti ključnega pomena. S to tezo so se strinjali tudi predavatelji, ki so predstavljali različne načine zelenega pridobivanja električne energije: mag. Aleš Zver delovanje elektrarn na biomaso, dr. Peter Kralj geotermalne potenciale za proizvodnjo zelene elektrike in dr. Maja Zupančič Justin, ki je podala informacije o vlogi ekoremediacij pri urejanju in varovanju okolja ter predstavila uporabo takih površin kot manjši vir biomase. Dr. Peter Kralj (Gejzir d.o.o.) pa je na presenečenje vseh ugotavljal, da v Sloveniji ne vidimo geotermalnega potenciala, kljub dejstvu, da vse strokovne analize (tudi tuje), prikazujejo Slovenijo, poleg Avstrije, Madžarske, Slovaške in Romunije kot eno največjih nahajališč – kasneje se je izkazalo, da dejansko potencial obstaja, a ga na žalost ni v nacionalnih prioritetah kakor tudi ne konkretnih spodbud za izkoriščanje teh potencialov (izjema evropski projekti v 7. okvirnem programu).
Na okrogli mizi, ki je sledila v nadaljevanju in ki jo je moderiral Borut Tavčar, novinar časnika Delo in specialist za okoljske in energetske teme, so sodelovali mag. Silvo Škornik (Ministrstvo za gospodarstvo), predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, dr. Aleš Kuhar (Agrarni ekonomist), Danilo Krapec (RRA Mura), Marjan Kolar (GIZ Bioplin) in Branko Ravnik (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Čeprav so si njihova stališča glede naklonjenosti Slovenije zelenim tehnologijam v nekaterih delih nasprotovala, predvsem kar zadeva ekonomsko upravičenost nekaterih projektov proizvodnje energije, so se sodelujoči strinjali, da je Slovenija sicer na pravi poti, da doseže zastavljene cilje, a je ta pot v primerjavi z najuspešnejšimi evropskimi državami veliko počasnejša. Razlogi so birokratske narave, neusklajenosti tako na državni kot regionalni ravni. Kljub temu pa velja, da obnovljivi viri energije tudi v slovenski energetski oskrbi igrajo vedno večjo vlogo, njihov delež v energetski mešanici pa postaja vse večji in škoda je, da v uporabi Sloveniji toliko zaostajamo in zato plačujemo milijone evrov EU za okoljske takse in nakup emisijskih kuponov.
Glede na precejšnje zanimanje za dogodek je ob zaključku celodnevnega dogajanja mag. Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, izrazil zadovoljstvo nad uspešno izpeljanim dogodkom in dejal, da si bodo s sodelavci prizadevali uresničiti namen, da bo ta postal tradicionalen in prepoznaven v slovenskem prostoru in širše.