Potepuški psi nadaljujejo pokol srnjadi, zajcev in druge divjadi Znova opozorilen žalosten pogled na razmrcvarjeno divjad; Srnjad se zaleti v žičnate ograje in potem ji ni rešitve; Sami psi so manj krivi kot njihovi lastniki Ne le v zimskem in pomladnem času, temveč sedaj že skozi celo leto, srnjad in sploh divjad v Pomurju in Slovenskih goricah ni niti malo varna pred potepuškimi psi. Redko namreč mine kakšen teden, da iz kakšnega območja skrajnjega severovzhoda države ne poročajo o žalostnih primerih, ko so raztrgane nemočne in nedolžne prostoživeče in tudi domače živali, ki ob vsem umirajo v hudim mukah, trpljenju in bolečinah. Žalostno je tudi, ko lovci upoštevajoč veljavno zakonodajo pokončajo kakšnega izmed psov, a to se, kot trdijo lovci dogaja dejansko samo na »kraju zločina«. Tudi občani sploh, predvsem pa lovci, trdijo da so tudi pobiti psi, zanj sila žalosten prizor, »toda vsak, ki meni da je ustrelitev psov nehuman, naj bi se oglasili pri njih in prisluhnili kako hudo je, ko se krdelo psov požene za ubogo živaljo, in jo potem ko se zaleti v žičnato ograjo okoliških vinogradov in sadovnjakov, dohiti. Kakšno cviljenje in jok nemočne živali sledi, da se ti kri v žilah zaledeni...«. V takšnih primerih se gotovo nihče od lastnikov ne bo prijavil, da mu je pes bil ustreljen, kajti sledila bi še dodatna kazen. In ravno to je najbolj boleče, kajti dejansko so najmanj krivi psi, ki se že po naravnem nagonu zaženejo za divjadjo, bolj so namreč krivi lastniki, ki za svoje štirinožne prijatelje ne poskrbijo ustrezno. Predvsem zaradi tega so najbolj ogorčeni tudi lovci, ki se jim ne zdi posebej pomembna škoda zaradi umorjene srne ali zajca oz. kakšne druge divje živali, bolj jih namreč motijo muke vseh omenjenih živali. Strinjajo se nekateri lovci tudi, da je srn trenutno veliko v naravi, toda potepuški psi nikakor niso pozvani, da bi reševali divjačinski stalež v naravi.
Zato so tudi lovci z Goričkega, kjer so potepuški psi pred dnevi raztrgali srno, pred tem mamo dveh mladičev, ki sta tudi mrtva, ter 12 domačih zajcev nekega kmeta, potem več ovac..., prišli do spoznanja, da je končno prišel čas, kako se tudi pri njih v praksi mora začeti izvajati veljavna zakonodaja, ki narekuje, da je potepuške pse potrebno pokončati, če jih zalotiš med preganjanjem ali klanjem divjadi ali drugih živali. Vsi oni so namreč še posebej razočarani nad dejstvom, da jih že med opozarjanjem, da je potrebno imeti pse privezane, oz. da se je potrebno držati zakonodaje s tega področja, nekateri imajo za morilce živali in za nekakšne »mrhovinarje«. Ogorčeni so tudi lovci iz LD Gornja Radgona in LD Radenci, kjer je nekako največ vinogradov in s tem žičnatih ograj, kamor se divjad med bežanjem pred potepuškimi psi, zaletava. In prav na radgonskem območju, kjer je v zadnjem času zabeleženih tudi nad 100 raztrganih drobnic, predvsem ovac, so še posebej ogorčeni. V to nas je prepričal tudi lovni čuvaj LD Gornja Radgona, Mirko Horvat, ki nam je iz bližnjih Polic prinesel žalostne slike raztrgane srne. Hudo mu je, da so solze same tekle po licu, a kaj ko nobene solze ne prepričajo nekaterih lastnikov psov. Enako kot njegovi kolegi, je tudi Mirko prepričan, da je potrebno poostriti zakonodajo do nevestnih lastnikov psov, saj da nič ne pomaga ubiti kakšnega psa, ki si tudi mora iskati hrano, če mu gospodar ne priskrbi. Tudi drugi pomurski lovci so ogorčeni, ko morajo pogosto opazovali pokončano nedolžno divjad, ko morajo pogosto poslušati grozovito kričanje in cviljenje ubogih srn, zajcev ali kakšne druge živali. Hudo je tudi, ko morajo kmetovalci – ovčerejci gledati, kako jim psi koljejo jagnjičke in ovce, še posebej pa je žalostno, ko je raztrgana breja ovca, sploh pa ponekod je celo slišati, da so potepuški psi čedalje bolj nevarni tudi za ljudi, še zlasti za otroke. Zato so ljudje prepričani, da bi takšni psi napadli tudi človeka, še posebej če bi se vmešal pri napadu na srno. Ravno zaradi grozot, ki jih doživljajo srne, zajci in druga divjad, ter zaradi lastnega strahu so ljudje marsikje iz Pomurja enotni, da bi morali lovci biti še bolj odločni v spopadu s potepuškiim psi ne glede na to čigav je, kajti kdor želi imeti psa naj za njega tudi skrbi. Kakšnemu izmed »lastnikov« takšnih psov predlagajo naj vsaj enkrat posluša kakšne muke in trpeljenje preživljajo uboge srne, ko jih napadejo lačni psi in vse jim bo jasno.
In tukaj dejansko noben komentar ni potreben, ob tem pa: »Psi brez nadzora ne spadajo v lovišča in ne le tam. Strinjam se, da psi niso ničesar krivi, veliki so krivci njihovi lastniki in bi tukaj pogosteje morali ukrepati po zakonu, ter takšne lastnike kaznovati po zakonodajo, saj je znano, da je divjad naravno dobro in državna lastnina. Žal pa, čeprav so časopisni stolpci polni dogodkov z našega območja se stanje ni niti malo spremenilo, še več; iz dneva v dan je slabše«, menijo lovci iz Pomurja in Slovenskih goric.