Ugledni strokovnjak prof. dr. Radovan Starc predstavil knjižni novosti o stresu Kar nekaj zainteresirane javnosti se je zbralo v veliki koncertni dvorani Zdravilišča Radenci, kjer je svoji izjemni knjigi „Bolezni zaradi stresa I“ in Bolezni zaradi stresa II“, namenjeni tako strokovni kot laični javnosti, predstavil ugledni prof. dr. Radovan Starc, dr. med., primarij, specialist internist in kardiolog s UKC Ljubljana. Zbrali so se mnogi strokovnjaki, bolniki in potencialni bolniki, ter številni gostje, predstavitev knjig in nadvse kakovostno strokovno avtorjevo predavanje, pa so popestrili tudi s krajšim družabnim srečanjem, klepetom in podpisovanjem knjig. Sami knjigi, podobno kot njuna predhodnica z naslovom „Stres in bolezni“, polni zanimivih in koristnih nasvetov, predvsem svetujeta, kako se izogniti stresu, saj ni dolga pot od stresa do debelosti, zvišanih maščob, arterijske hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in prezgodnje smrti. Knjigi nudita tudi potrebna znanja filozofije ter nova spoznanja o povezanosti stresa, psihe, osebnostnih lastnosti in srčno – žilnih bolezni. Vse tri Starčeve knjige so primerne tudi kot učbeniki za študente medicine, zdravnike, ostale zdravstvene profile, kot tudi psihologe, biologe in pravzaprav za vse, ki jih pojav stresa in vse povezano z njim zanima. Knjigi, ki sta že odlično sprejeti med mnogimi bralci, zlasti med stroko, inteligenco, menedžerji in bolniki je izdal in založil Sirius AP, d.o.o. iz Ljubljane. In čeprav sta izšli šele pred nedavnim je jasno, da bo potreben že tretji ponatis, saj je po 1.400 izvodov kmalu pošlo.
Ker gre za obsežno gradivo in zanimivo tek kakovostno in koristno branje, sta avtor in založnik vse skupaj razdelili v dve knjig. Knjiga „Bolezni zaradi stresa I“ obdeluje področje od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj; „Bolezni zaradi stresa II“ pa področje od bolečin v križu, ledvičnih kamnov, neplodnosti in impotence do »človeškega dejavnika«, prezgodnjega staranja in obvladovanja stresa. „Sodobni svet je prestreljen z različnimi vrstami stresa, ki nas bombardirajo od jutra do večera, ne dajo nam miru ne podnevi ne ponoči. Prevladujejo čustveni, umski, socialni, psihosocialni in drugi stresi. Stresni odziv, ki je psiho-nevro-endokrina reakcija, predstavlja vez med stresom in telesom, med duševnim in telesnim, med jezo in infarktom, med depresijo in rakavim obolenjem. Namen mojih knjig je opozoriti na celostno dogajanje v telesu, na velik pomen duha, uma in čustev na patološke procese v telesu in na mehanizme, ki povezujejo um in telo. Velja tudi obratno; telesne bolezni, ki so lahko posledica kroničnega stresa, povratno negativno in škodljivo vplivajo na čustva, psihološke in psihiatrične spremembe v bolniku. Razumljivo je, da v knjigi nisem mogel obravnavati vseh bolezni in bolezenskih stanj, povezanih s stresom, upam pa, da sem zajel vsaj najpomembnejše“, pravi prof. dr. Starc, ki dodaja, da se je njegova prva knjiga Stres in bolezni, dobro prijela, pošel je že tudi njen prvi ponatis. V razgovorih in na mnogih predavanjih o stresu je sam opazil, da problem stresa ljudi zelo zanima, in da imajo o njem nepopolne ali povsem izkrivljenje predstave. Predvsem zaradi tega sta nastali novi knjigi, ki gotovo nista Starčevi zadnji povezani z omenjeno tematiko.
„Stres je odziv telesa na stresogeni pojav. Lahko je pozitiven, saj osebo spodbuja k akciji, delu, h kreativnosti in k rezultatom, a tudi negativen, če je škodljiv za telo. Moje knjige so namenjene predvsem opisu negativnega stresa, saj pozitivni stres ni škodljiv. Najočitnejše negativne posledice pretirane akutne stresne reakcije se kažejo na srčno – žilnem sistemu. Posledice stresa na sistemu obtočil se kažejo neposredno in takoj v obliki akutnega srčnega infarkta, nenadne srčne smrti, z motnjami srčnega ritma ali na primer možgansko kapjo. Pri izpostavljenosti kroničnemu stresu je povezanost med stresogenimi dejavniki, stresno reakcijo in boleznimi manj jasna in neposredna. Posledice se pokažejo na arterijah v obliki ateroskleroze oz. kot posledice slednje, kot so srčna kap, angina pektoris, intermitentne klavdikacije spodnjih okončin, kronična odpoved ledvic, in kot presnovne bolezni (sladkorna bolezen, zvišane maščobe, debelost). Načeloma čezmerno simpatično-adrenergično aktivnost povezujemo z zapleti na srčno – žilnem sistemu, medtem ko hipotalamo-hipofizno-suprarenalno stimulacijo, ki konča z izločanjem hormona kortizola, povezujemo s presnovnimi boleznimi“, je še dejal dr. Starc.
„Dolgoletne izkušnje, ki jih je usmeril v ohranjanje zdravja in življenja svojih bolnikov, je avtor oblikoval v obsežnem literarnem prispevku, ki bo dopolnil znanje številnih kolegov, mladih zdravnikov, študentov medicine, psihologov in tudi bolnikov samih. Prepričana sem, da je avtor v delo vložil neverjetno energijo in pozitivne misli, ki bodo skoti novo znanje o stresu pomagale bralcu pri razumevanju zapletenih bolezenskih procesov. Verjamem, da bo knjiga tudi dragocen učni pripomoček vsem, ki bi si radi ohranili zdravje z namenom, da bo »življenje vredno življenja«. Prof. dr. Radovan Starc pripada generaciji slovenskih zdravnikov, ki je že na začetku svoje poklicne strokovne poti spoznala, da je zdravniški poklic posebno poslanstvo, kjer je potrebno znanje in pozitivna energija, da lahko izpolnimo zastavljene naloge. Odgovornost zdravniškega poklica je mnogokrat težko breme. S pozitivnim mišljenjem in energijo je prof. dr. Radovan Starc učinkovito pomagal številnim bolnikom, ki so mu zaupali svoja življenja“, je med drugim v strokovni recenziji Starčevih knjig zapisala prof. dr. Metka Zorc, dr. med. spec. internist, kardiologinja, predstojnica Inštituta za histologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, MC Medicor v Izoli, sicer pa tdi Slovenka leta 2007.
Sam avtor, prof. dr. Radovan Starc, zdravnik, primarij specialist interne medicine in kardiolog, je bil rojen leta 1950. Leta 1974 je končal študij medicine. Na Kardiološki kliniki KC Ljubljana je zaposlen od leta 1977. S področja (intenzivne) kardiologije je opravil tako magisterij, kot tudi doktorat znanosti (1989). Po specialističnem izpitu iz interne medicine (1982) se je stalno dodatno izobraževal in predaval na mednarodnih kongresih doma in v tujini. Do leta 1982 se je ukvarjal predvsem z neintenzivno kardiologijo (ultrazvok srca, cikloergometrija, mikrokateterizacija srca...), po tem letu pa pretežno s kliničnim delom in intenzivno kardiologijo – posegi na srcu. Kot avtor in soavtor je doma in v tujini objavil okoli 150 del. Leta 2007 je izdal knjigo „Stres in bolezni“, katere je tudi ponatis že pošel. Za zdravniški poklic, ki ga opravlja nesebično in z ljubeznijo že več kot 30 let, se mu zdita najpomembnejša neposredni stik z bolniki in njegova celostna obravnava.