Brez aktivnega delovanja takšnih in drugačnih društev bi bilo življenje, zlasti v manjših krajih in lokalnih skupnostih bistveno revnejše. In prav zaradi dobrega dela mnogih društev je v občina Sv. Jurij ob Ščavnici, življenje nadvse pisano in prijetno ter zelo razgibano. Med društvi, ki že dolga leta, ljubiteljsko opravljajo pomembno poslanstvo pri promociji tega dela Prlekije, ohranjanju naravne krajine in zgodovinskega izročila, poustvarjanju kulturnih in etnoloških običajev ter spodbujanju in širjenju turistične ponudbe, je vsekakor Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je te dni obeležilo visok okrogli jubilej, 50 let obstoja in uspešnega delovanja.

Na lepi slovesnosti, v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, so poleg članic in članov društva, številnih domačinov, predstavnikov turističnih ter sorodnih domačih in okoliških društev, gostinski in turističnih ponudnikov, bili prisotni tudi: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Miroslav Petrovič, predsednica Pomurske turistične zveze, Barbara Kolenc, ravnatelj domače OŠ, Marko Kraner in drugi gostje. V kulturnem programu so sodelovali: Prleški rogisti, Folklorna skupina Sveti Jurij ob Ščavnici in učenci tamkajšnje osnovne šole. Vse prisotne je uvodoma pozdravil prizadevni predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, Janez Mir in jih seznanil z vsebino pisma dolgoletnega predsednika PTZ Štefana Dravca, ki se vabilu ni mogel odzvati, je pa v pismu obudil spomine na uspešno dolgoletno sodelovanje, čestital za dosežene rezultate in zaželel plodno delo tudi v bodoče.

Barbara Kolenc, aktualna predsednica PTZ, je poudarila pomembne projekte, katere so izvedli člani društva skozi desetletja, kot so: Etnološki muzej z več kot tisoč razstavljeni predmeti, mlin na veter, simbol društva, kateri je upodobljen celo na znamki Pošte Slovenija, tradicionalne kulturno etnološke prireditve Žetev zlatega klasa in Kučeje jabolk. Čestitala je za dosežke in izrazila prepričanje, da bo TD Sv. Jurij tudi v bodoče prispevalo pomembno dodano vrednost pri razvoju turizma in s tem tudi pri razvoju občine. Za dolgoletno ustvarjalno delovanje se je vsem, ki so po svojih močeh in sposobnostih prispevali k dosežkom na področju promocije in turistične ponudbe, zahvalil župan Miroslav Petrovič in napovedal nov pristop občine na področju turizma. V občini bo ustanovljena projektna skupina za turizem, v kateri bodo tudi predstavniki turističnega društva, katere naloga bo priprava strategije turizma v občini. Navzoče je seznanil tudi z obiskom delovne skupine, s katero so dogovarjali projektne pogoje za izdelavo projekta revitalizacije Blaguškega jezera. Obljubil je vso podporo občine predvsem pri upravnih postopkih, da bo projekt, vreden več milijonov evrov, lahko nemoteno tekel. Projekt predvideva butični turizem z manjšimi objekti na večjem območju, da ne bo okrnjeno čudovito okolje tega jürjovškega, vse premalo izkoriščenega bisera, zagotavljal bo tudi okrog dvajset delovnih mest.

Prof. Franc Čuš, je kronološko predstavil delovanje društva skozi pol stoletja, in tako smo med drugim izvedeli, da je bil na pobudo Ivana Krefta ustanovni občni zbor društva 11. decembra 1964, prisostvovalo mu je 14 udeležencev in trije gostje iz Murske Sobote. Za predsednika je bil izvoljen Jože Čuš, ki je že imel urejeno manjšo etnološko zbirko v obliki muzeja na Ženiku, tajnik je postal Drago Ferenc, blagajnik pa Aleksander Odreitz. Kot prioritete so si v program dela zadali ureditev pročelij hiš, poti do jezera, kopališče za otroke in neplavalce, tuš s čisto vodo, slačilnico, sanitarije, splave, klopi in bife. Prvih dvajset let je delovanje društva temeljilo na turistični ponudbi in promociji Blaguškega jezera. Organizacijsko je društvo ponovno zaživelo z novim vodstvom leta 1985. Štiri leta je društvo vodila Vikica Horvat, v tem času so prirejali razne prireditve s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine, kot so krst mošta, ocenjevanje kruha in pogač ter nastopi ljudskih godcev in pevcev ter leta 1985 organizirali 1. Turistični ples.

Leta 1989 je vodenje prevzel Jože Tišler. To obdobje je obeležilo sodelovanje na povorkah s prikazom starih običajev in opravil v okviru Pomurskega sejma, na nivoju občine pa so začeli podobno predstavitev društev in vasi v okviru praznovanj praznika Občine Sv. Jurij. Pod okriljem društva so v tem času delovale tudi Pevke ljudskih pesmi pod vodstvom Marije Simonič. V ta čas spadajo tudi začetki tradicionalnih kulturnih in etnoloških prireditev, katere organizirajo samostojno, ali v sodelovanju z drugimi društvi: organiziranje božičnih večerov na Stari Gori, Žetev zlatega klasa, leta 2006 pa so sodelovali tudi v vseslovenskem projektu Žetev 2000 zlatih zrn. S podeljevanj priznanj za urejena dvorišča in zaselke so spodbujali ureditev vasi. Težišče delovanja se je preneslo na Staro Goro, kamor so iz Sv. Jurija preselili tudi brunarico. Iz začetka devetdesetih let izhaja ideja o izgradnji kopije mlina na veter, kakršen je do leta 1957 mlel na Kokolajnščaku. Kupili so njegove ostanke, ostalo pa izdelali sami in na Stari Gori postavili trikrat povečano kopijo tega mlina. Glavnino dela so opravili domači mojstri na čelu z Edijem Leskovarjem, Leopoldom in Radom Trbucem, Marjanom Repo in Jožefom Lovrenčičem. Les, povečini podarjen od domačinov, je razžagal Franc Belšak, izgradnjo pa so financirali z lastnimi sredstvi, prispevki domačinov in občine in sredstvi Ministrstva za kmetijstvo iz naslova SRP-a. Mlin je postal prepoznavna turistična znamka, ne samo kot slika na poštni znamki, saj ga je doslej obiskalo preko petdeset tisoč evidentiranih obiskovalcev. Istočasno je na pobudo Jožefa Čuša v stari OŠ nastajala bogata etnološka zbirka kmečkega orodja in opreme.

Po osmih letih zelo uspešnega vodenja Jožeta Tišlerja, ki je bil za svoje delo nagrajen tudi s strani PTZ in TZ Slovenije, je vodstvo prevzel Marjan Ritonja. Društvo se je usmerilo v promocijo turistične ponudbe na Stari Gori, pripravilo propagandni material, programe vodenja, razglednice, spominke in informacijske table in odprlo Turistično pisarno, v okolici šole pa je nastal muzej na prostem, kjer so razstavljeni večji eksponati. Veliko so k uspešnemu delovanju prispevali delavci, zaposleni v programu javnih del, saj že od leta 1998 skrbijo za turistično vodenje ter sprotno čiščenje in vzdrževanje. Sedaj društvo deluje pod vodstvom Janeza Mira, ki kot predsednik opravlja že tretji mandat, osredotočeni pa so predvsem v vzdrževanje obstoječe turistične ponudbe, dopolnjevanje zbirk, bogatitev ponudbe in ne le za lastno promocijo, temveč tudi za promocijo občine. Pričeli so z izvedbo novih prireditev, kot so Kučenje jabolk, Zahvala jeseni, letos pa je bila na pobudo Jožeta Tišlerja odprta nova turistična točka v Grabšincih v spomin grabšinskim vitezom, ki so živeli na tem območju v letih 1250 do 1440. Usposobili so izvir viteza Ruperta...Kontinuiteto uspešnega delovanja društva zagotavljajo sodelovanje z OŠ Sv. Jurij, kjer že vrsto let deluje turistični krožek. Na šoli so pred leti izvedli projekt Učna pot Breza, ki se začne pri šoli in vodi do najpomembnejših turističnih destinacij v občini. Pot so v dramatizirani obliki predstavili učenci na način, da so naključnega obiskovalca – turista, popeljali po njej.

Visoki jubileji so tudi priložnost za zahvalo najbolj zaslužnim za doseženo v času delovanja društva. Tokrat so priznanja podelili predsednica PTZ Barbara Kolenc, župan Miroslav Petrovič in predsednik TD Janez Mir, prejeli pa so jih nekdanji predsedniki Viktorija Žunič, Jože Tišler, Marjan Ritonja in Boris Voršič. Ob jubileju je župan, predsedniku društva izročil priznanje Občine Sv. Jurij, prav tako je društvu priznanje podelil Milan Belec, predsednik društva Künštni Prleki. Ob tem je Janez Mir iz rok Jožeta Tišlerja prejel pisno potrdilo o imenovanju v prvega novodobnega Grabšinskega viteza.