V okviru obeleževanja 500 – letnice rojstva Primoža Trubarja, se bo ta konec tedna tudi v Gornji Radgoni odvijal zanimiv dogodek. V organizaciji občine Gornja Radgona, Evangeličanske cerkve v RS ter Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, bodo namreč to soboto, 10. maja ob 10. uri svečano odkrili in blagoslovili spominsko obeležje prvi „narodni“ šoli za vse otroke. Omenjeno obeležje bo postavljeno na pročelju stare, obnovljene hiše na Lackovi ulici 17 v Gornji Radgoni, kjer je šola začela delovati že davnega leta 1535. „... fantiče in dekliče vseh stanov, da se svojega jezika v kratkem času brati, pisati in moliti nauče...“, je med drugim zapisano v Trubarjevem ordnungu. Ob odkritju in blagoslovitvi obeležja bodo v Gornji Radgoni, v neposredni bližini reke Mure in nekdanjega mejnega prehoda, pripravili tudi priložnosti kulturni program.
Sicer pa, že iz davnega leta 1182 se pojavlja prva pisna omemba kraja Radgona, cerkve Sv. Ruperta in gradu v listini kneza Otokarja. Leta 1211 se že omenja grad nad Gornjo Radgono v povezavi z neznanim slovenskim plemičem Ratigojem in se omenja Ratigoypurch; leta 1265 je kralj Otokar izdal urbarij Gornjeradgonskega gospodstva, kjer se omenja 40 podložnih vasi s 355 kmetijami; leta 1299 je izdana listina s pečatom -kolo-, ki omenja Radgono kot mesto; leta 1308 je izdan privilegij za sestavo mestnega sveta in postavitve sodnika; leta 1320 je izdan privilegij za prosto trgovino na področju Avstrije Štajerske, Kranjske in Koroške; v 15.stoletju ima mesto Radgona cca. 2000 prebivalcev, mestna uprava pa šteje 23 oseb; mesto postane sejemsko mesto (stalni mesečni sejmi, 24. september Rupertov sejem, 13.okt. Kolomanov sejem, 26. sept. Štefanov sejem; Leta 1445 je mesto dalo na razpolago za boj proti Madžarom 24 oklepnikov, 24 pešcev in 4 vozove; leta 1454 je v avguštinskem samostanu že deloval mestni špital; Leta 1476 je izdano dovoljenje za pečatenje z rdečim voskom v mestni upravi; leta 1480 leta je mesto in grad napadel ogrski kralj Matija Korvin, ga začasno zavzel do leta 1490; leta 1496 so iz mesta pregnani vsi židje: že leta 1504 je zgrajena cerkve "Marija pomagaj" s slovenskim napisom; 1525 leta je bilo postavljeno gotsko kužno znamenje, deset let pozneje, davnega leta 1535.pa ustanovljena protestantska molilnica in prva šola. Zanimiv je tudi podatek iz leta 1548, ko so na Kolomanovem sejmu kupili trgovci iz Salzburga kar 157.500 litrov novega vinskega mošta, leta 1551 pa ke na sejmu je bilo ponujeno kar 37,6 ton medu; leta 1572 dobi grad srednjeveški videz, svojo podobo pa zopet precej spremeni v 18.st.; 1573. leta je vzidan mestni grb - kolo - v zid pod mostom čez Muro...