Izpolnili so željo Tomaža Peternela, da bi vsaj enkrat razstavljal skupaj z vnukinjo Urško V navzočnosti kar nekaj ljubiteljev likovne umetnosti, so v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona odprli skupno razstavo slik in fotografij, Tomaža in Urške Peternel iz Gornje Radgone. S tem so namreč izpolnili željo, lani nepričakovano preminulega Tomaža Peternela, ki je nekoč izrazil željo, da bi vsaj enkrat razstavljal skupaj s svojo, danes 14 – letno vnukinjo Urško. Razstavo, ki bo na ogled tja do srede januarja, je odprla predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Eva Žula, ki je med drugim predstavila oba avtorja.
„Tomaža smo poznali kot zmeraj nasmejanega, pozitivnega človeka, polnega energije in živahnih besed. Njegov značaj se je pretakal skozi njegovo ustvarjanje na številna platna, ki jih je poslikal s čistimi, kontrastnimi barvami in igrivimi motivi. Ob pogledu na njegove slike začutimo neverjetno sproščenost, s katero so slednje nastajale ob živih potezah Tomaževega čopiča. Spontanost in neobremenjenost je kvaliteta umetniškega ustvarjanja, ki ne želi vsiljevati in ni samozadostna. Tomaž je svoje likovno nagnjenje razvijal ob študiju razstav in strokovne literature predvsem pa je premogel veselje do življenja, ki ga je bogatil s športnim udejstvovanjem, druženjem in ljubeznijo do soljudi ter neizmerno skrbjo za svojo družino. S svojo vnukinjo Urško je obiskoval številne kolonije, kjer sta skupaj ustvarjala. Tomaž je tako nanjo prenesel svoje navdušenje nad likovnim izražanjem in s tem del sebe. Kot ustvarjalni navdih živi naprej v Urškinih delih, tudi na tej razstavi“, je med drugim dejala Eva Žula, ki je dodala: „Lansko leto v Marcu sem tukaj odpirala Tomaževo samostojno razstavo, mi je rekel: »Veš, naslednjič bova razstavljala skupaj z Uršo.« Danes mu to željo izpolnjujemo“.
Predsednica radgonskega likovnega društva je tudi izrazila zadovoljstvo, da gre Urška po dedkovih stopinjah. Urško Peternel, ki je sicer osmošolka OŠ Gornja Radgona, nad umetnostjo že v ranem otroštvu navdušil prav dedi. „Prvi ne-šolski, torej kvalitetnejši čopiči so se v mojih rokah znašli, ko sem jih štela šest; ko se je s slikarstvom resneje začel ukvarjati moj dedi. Pred nekaj leti pa sem si prisvojila tudi njegov fotoaparat. Takrat sem se navdušila nad fotografijo, s katero sem se začela resneje ukvarjati lansko poletje. Že devet let obiskujem glasbeno šolo, zadnjih pet let igram flavto. Lani sem opravila nižjo glasbeno šolo. Plešem že od vrtca, le, da sem vsako leto menjala stil, zdaj pa že dve leti treniram Street show. Čeprav plešem Street, je moja najljubša zvrst plesa njegovo pravo nasprotje, balet. Med drugim sem tudi že dobro leto dni dejavna v Društvu za zaščito živali Pomurja. Prijatelji me poznajo kot brezplačno mini terapevtko, bližnji pa vedo, da mi veliko pomenijo majhne stvari. Moja soba je prava zakladnica, saj zbiram nepomembne stvari, ki imajo zame velik pomen“, se je predstavila vsestranska kulturna ustvarjalka in splošna aktivistka Urška, kateri so ob otvoritvi razstave mnogi čestitali, hkrati pa so izrazili željo, da bi nadaljevala ustvarjalno pot, ki jo je začela skupaj z njenim dedkom Tomažem, čigavih veliko slik je mimogrede na prodaj.