S toplejšim vremenom je na cestah tudi več motornih koles. Žal pa, po zimskem počitku enoslednih vozil, prežijo na motoriste v začetku nove motoristične sezone številne pasti. Prva vožnja motorista, prvi ovinek in že se lahko zgodi nesreča. Kot pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor na PU Murska Sobota, glavni vzroki za tovrstne prometne nesreče so pesek na cesti, slabe vozne sposobnosti voznikov, zapozneli refleksi, prepogosto pa tudi sam motor, ki ni primerno pripravljen na novo sezono. In zato, če motoristi želijo prve vožnje prevoziti brez skrbi, morajo pred prvo vožnjo nekaj časa posvetiti pravilni pripravi motorja in začeti sezono umirjeno. „Ob prvem toplem vremenu ne hitite brezglavo na cesto temveč postopoma pripravite na sezono tudi sebe. Sicer pa, pod izrazom motorist razumemo voznike oz. voznice motornih koles in trokoles, kot tudi voznike oz. voznice koles z motorjem (skuterji in mopedi), s katerimi si tovrstni udeleženci v cestnem prometu delijo iste prometne površine. In ker je v zadnjih letih na cestah v Sloveniji življenje izgubilo veliko voznikov motornih koles in koles z motorjem, se moramo s skupnimi močmi boriti, da bi se to spremenilo. Statistični podatki za daljše časovno obdobje so grozljivi. Policisti se zavedamo, da je že ena sama smrtna žrtev preveč. Statistika za leto 2006 pa je tista, ki izstopa in ki sama po sebi kliče po ukrepih, ki bi preprečili, da se v letu 2007 ne bi ponovila. Enako je v Sloveniji in v Pomurju“, pravi mag. Šteiner. Prometne nesreče na pomurskih prometnicah, v katerih so udeleženi vozniki motornih koles so v večini primerov z najhujšimi posledicami, takšno dejstvo pa potrjujejo tudi statistični podatki za leto 2006, ko je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 54 voznikov motornih koles, od katerih jih je pet umrlo, prav tako pa je umrl en sopotnik na motornem kolesu. Od 54 prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles so jih 39 povzročili ali 72% povzročili sami. V letu 2005 je bilo udeleženih 40 voznikov motornih koles, povzročili pa so 20 nesreč ali 50%). Mag. Šteiner posebej opozarja, kako je zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo od 39 povzročiteljev prometnih nesreč osem pod vplivom alkohola od katerih so trije umrli, umrl pa je en sopotnik na motornem kolesu, kjer je voznik bil pod vplivom alkohola. Prav tako pa trije udeleženci, ki so umrli, niso izpolnjevali pogojev (ustrezna kategorija vozniškega dovoljenja), da bi lahko vozili tovrstno motorno vozilo v cestnem prometu! „Veliko je dejavnikov, ki vpliva na varno udeležbo v cestnem prometu, od prometne infrastrukture, aktivne in pasivne varnosti motornega vozila do aktivne in pasivne varnosti voznika. Sem sodijo tudi zaščitne ograje, čigav namen je vozilo, ki trči vanje ter preprečiti, da bi zdrsnilo s ceste. Njihova konstrukcija je izdelana tako, da zadrži vozila težka do štirideset ton, kljub temu pa se je v Sloveniji že kar nekajkrat zgodilo, da v prometnih nesrečah zaščitne ograje svoje naloge niso zadovoljive opravile in vozila, ki je vanje trčilo, niso zadržale. Problem je pereč predvsem na avtocestah, kjer težja vozila pri visoki hitrosti zaščitno ograjo brez težav prebijejo in zapeljejo na nasprotni pas. Konstrukcija ograj na avtocestah je izdelana tako, da zdrži čim večjo silo v primeru naleta vozila. Žal pa pri tem nihče ne daje poudarka njeni obliki, ki je še kako pomembna, kadar govorimo o varnosti motoristov. Že pri nizkih hitrostih (okoli 30 km/h) delujejo podporni stebrički kot rezilo in zato brez težav zarežejo globoko v čelado ali prerežejo ud, pri čemer ima motorist le malo možnosti za preživetje. Raziskava, ki jo je izvedel avstrijski statični biro je pokazala, da je 5,2 odstotka vseh nesreč motoristov povezanih s trki v zaščitne ograje, pri čemer je prav zaradi njihove oblike življenje izgubilo 11,7 odstotka ponesrečencev. Varnost motoristov bi se lahko izboljšala s posebnimi varnostnimi dodatki za obstoječe ograje, vendar so stroški adaptacije zelo visoki“, meni Šteiner, ki je predstavil tudi aktivno in pasivno varnost motorja. Pasivna varnost motorja je: zaščita za kolena voznika; zaščita stopal na pedalih za noge; zaščita pred požarom; oblika in višina sedeža..., aktivna varnost motorja pa: dobro in lahko upravljanje motornega kolesa; varnostni sestav zaviranja ABS; dobra aerodinamična stabilnost; varnost pri vožnji naravnost; varnost pri premagovanju zavojev; dobra osvetlitev cestišča pri vožnji ponoči; elementi ergonomije in biomehanike; air bag. „Pomembno pa je, da se vsakokrat preveri delovanje motorja, še posebej na začetku sezone. Kljub temu, da je bil motor pred zimo skrbno zaščiten in pripravljen na zimo, pa se mora pred prvo vožnjo pregledati: nivo hladilne tekočine in zavornega olja; nivo olja v motorju; delovanje zavor, izrabljenost zavornih ploščic; delovanja blažilnikov oz. vzmetenja; pnevmatike, globino profila in tlak v njih; stanje in napetost pogonske verige; namestite napolnjen akumulator (najprej priključite + in potem - pol); motorja ne ogrevajte predolgo na mestu, ampak s počasno vožnjo in pod zmerno obremenitvijo. Zelo pomembno je, da se v novo sezono zapelje previdno. Naj bodo prve vožnje individualne in ne v skupinske. Potrebno je paziti na posledice zime, ki so ostale na cestiščih, predvsem na nove luknje in razpoke v asfaltu ter na pesek, ki se še vedno pojavlja na in ob robovih cestišč. Potrebno se je zavedati, da na hladnem asfaltu pnevmatike še nimajo tako dobrega oprijema kot na vročem poletnem asfaltu, zato je potrebno v prvih kilometrih pnevmatike primerno ogreti, hitrost vožnje pa prilagoditi razmeram na cesti. Vsakokrat je potrebno, da se preveri stanje varnostne čelade in ostale zaščitne opreme oziroma aktivne in pasivne varnosti motorista“, pravi Šteiner. Po njegovem ne gre prezreti niti pasivno varnost voznika – motorista, kamor sodi:zaščitna čelada; zaščitna obleka; zaščitna obutev; zaščitne rokavice; zaščitni jopič z AIR-BAG-om ter aktivno varnost voznika – motorista (trening varne vožnje; vozniška kondicija; možnost pravočasnega reagiranja; občutek za ravnotežje; možnost koordinacije pri uporabi različnih komand. Dejstvo je, da je 25 x večja verjetnost, da bo v prometni nesreči poškodovan voznik motornega kolesa, kot pa potnik ali voznik v osebnem avtomobilu. „Ne smemo pa pozabiti, da imajo pri zagotavljanju varnosti voznikov motornih koles in koles z motorjem veliko vlogo tudi straši: ki naj svojim otrokom dovolijo voziti le takrat, ko le-ti imajo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije; ki naj poskrbijo, da bodo otroci vozili le tehnično brezhibno vozilo; ki naj, ko svojim otrokom, ko kupujejo motorno kolo ali kolo z motorjem obvezno kupijo še homologirano varnostno čelado; ki naj občasno preverijo, kako se njihov otrok obnaša v cestnem prometu kot voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem. Vožnja motornega kolesa ali kolesa z motorjem je vsekakor zahtevno opravilo, čeprav na prvi pogled ni videti tako. Zato je zatiskanje oči pred realnostjo vsekakor lahkomiselno početje“, besede so Sreča Šteinerja, ki opozarja tudi voznike ostalih vozil. Dodal je tudi, da bodo policisti PU Murska Sobota v letu 2007 tovrstni problematiki posvetili vso pozornost oziroma za izboljšanje stanja izvajali tako represivne kot preventivne aktivnosti. Tako bodo izvedli več poostrenih nadzorov po metodologiji »MOTOR«, zoper kršitelje represivno ukrepali, v primeru, ko pa bodo ugotovili, da je v cestnem prometu motorno kolo, kolo z motorjem, lahko štirikolo ali štirikolo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko določeno hitrost, določeno v deklaraciji proizvajalca ali največjo konstrukcijsko hitrost določeno v Zakonu o varnosti cestnega prometa, bodo takšno motorno vozilo zasegli. „Pred in med »motoristično sezono« pa bomo izvedli tudi več preventivnih aktivnosti. V prvi vrsti je tu »policijska izkušnja kot nasvet«, kjer bodo policijski inštruktorji pokazali trening varne vožnje, predvsem pa praktično prikazali tiste vaje za motoriste, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. In to svojo izkušnjo bomo predstavili in »prenesli« v vsak motoristični klub na območju Pomurja, kjer nas bodo povabili k sodelovanju. Za večjo varnost na naših cestah ni dovolj samo izrečena globa s strani policije in odvzeto vozniško dovoljenje; varno obnašanje v cestnem prometu pomeni lastno varnost, kakor tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu in želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili tako kulturo vedenja, ki bi omogočila lepo, varno in zdravo življenje!“ je še dejal mag. Srečko Šteiner, inšpektor SUP PU Murska Sobota.