»Poljski transformator« arhitektonska zanimivost

Ste kdaj pomislili, da je lahko zgradba transformatorja na podeželju arhitektonska zanimivost...
Ste kdaj pomislili, da je lahko zgradba transformatorja na podeželju arhitektonska zanimivost. Ob elektrifikaciji podeželja po drugi svetovni vojni, so gradili zidane transformatorske postaje, kot jo vidimo na sliki, ki stoji v kompleksu, recimo na področju, lagun prašičje farme v Podgradu blizu obrežja reke Mure. Iz nje bi naj z električno energijo napajali čistilne naprave in črpalke za pretakanje gnojnice. Danes, v to smo se prepričali na terenu, te naprave rjavijo, boljše povedano propadajo in ne bodo nikoli več v pogonu. Pričujočo sliko transformatorja, tako so mu po ljudsko rekli, predstavljamo le kot arhitektonsko zanimivost. Naj ob tem povemo, da je transformator v bistvo naprava, ki je skrita v tem visokem »poslopju«, in služi za prenos in pretvarjanje električne napetosti na, za uporabnike želeno in uporabno napetost. Danes elektrikarji postavljajo transformatorje na drogove, v novejšem času, ko električne vode polagajo pod zemljo, pa jih postavljajo na betonske temelje na zemlji.
Naj v našem zapisu omenimo zanimivost postavitve transformatorja ob cesti Negova, zaselek Negovska vas, pri odcepu ceste, ki vodi v Lokavce proti znanemu podjetniku Slavku Lončariču. Transformator so tedaj, bilo je 1953. leta, gradili s prostovoljnim delom, kot so s prostovoljnim delom postavljali tudi drogove za napeljavo visokonapetsnega voda in nizkonapetostnih vodov do porabnikov. Darovali so tudi potrebne drogove za napeljavo, ki so bili iz akacije ali kostanja. Tedaj je bila zgradba transformatorja nekak tujek v okolju. S svojo belo fasado, je pri ljudeh vzbujala občutek, kot da je kapela. In dobro se spominjamo, da so se mnogi, ki so tedaj k maši in drugih opravkih hodili peš, ob pogledu na transformator prekrižali, kot je bila tedaj navada, če si šel mimo kapele ali križa. Naj povemo, da danes nihče več ne hodi peš mimo tega transformatorja, pa se tako ob pogledu naj ne prekriža. To smo zapisali le kot zanimivost, ki zadeva to nadvse potrebno vitko zgradbo, iz katere že 60 let prihaja elektrika, brez katere si bi težko zamislili življenje, v bližnje domove.