V tem življenjskem času, ko vedno nekam hitimo in prepogosto nimamo časa niti za najbližje, so prav dobrodošla različna društva in skupine, ki skrbijo za druženje ljudi. In med slednjimi so tudi „Babice Benedikta“, ki kot skupina deluje že dobrih pet let, povezuje pa predvsem ženske starejših in srednjih let, ki so že postale babice. „Naša skupina je luč svetla zagledala tretjo sredo v mesecu januarju 2011, ko nas je obiskal in blagoslovil lenarški dekan Martin Bezgovšek. In od takrat se srečujemo vsak mesec, in to tretjo sredo. Običajno nas je med 10 in 20, saj to ni obvezno, včasih pa nas je še več, ob tem pridejo tudi naši možje ali drugi najbližji sorodniki. Vedno se srečujemo v Penzionu Petelin v Benediktu, kjer ob kozarčku in prigrizku debatiramo o tem in onem, se družimo in poveselimo. Povabimo tudi znane in manj znane goste, ki se predstavijo in družijo z nami, pogosto pa imamo tudi kakšne glasbene vložke. Sedaj, po dobrih petih letih, pa smo postale že odvisne od srečanj, tako da mnoge komaj čakamo na tretjo sredo v mesecu“, nam je povedala gostiteljica srečanj in ena ustanoviteljic „Babic Benedikta“, Danica Petelin, ki je dodala, da vsako leto pripravijo tudi en izlet, ko se družijo izven domačega kraja, takrat zraven povabijo tudi koga izmed svojcev.

In vedno se imajo lepo, kot je bilo tudi tretjo sredo v letošnjem marcu. V penzion Petelin je prišlo okoli 50 domačinov, kajti poleg babic je bilo tudi veliko drugih svojcev, ki so želeli prisluhniti enemu najbolj znanih Benedičanov, članu znane vokalne skupine Eroika, Aljažu Farasinu, ki trenutno živi v Krškem. Na srečanje benediških babic ga je povabila članica skupine, njegova mama Marjana Farasin. In prav ona, ob očetu Marjanu, je gotovo bila najbolj ponosna na srečanju. Enako veseli, zadovoljni in ponosni so bili vsi drugi prisotni, med katerimi tudi domači župan Milan Gumzer, ki je ob gostiteljici Danici Petelin, tudi pozdravil vse prisotne.

Tokratni gost iz Eroike, ki je na srečanje prišel s svojo partnerko Natašo, je v sproščenem pogovoru predstavil predvsem zadnjih šestnajstih let svoje glasbene poti, ko je dejal, da „nič ni pretežko in nič ni prepozno“. Njegov edini cilj je bil nekoč zapeti v ljubljanski Operi in zato ni izbiral sredstev, da bi to dosegel. Celo je tik pred koncem zapustil študij ekonomije, pustil je tudi vodilno mesto (pomočnik direktorja) v gospodarstvu, saj je sledil svojemu cilju. Aljaž Farasin se je z devetimi leti vpisal na nižjo glasbeno šolo v Lenartu, kjer je sprva spoznaval osnove igranja trobente, nato pa v nižjo in nato na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, smer solo petje. Vmes je z očetom Marjanom sestavljal Duo Arkada. Med leti 2004/08 je bil „star“ študent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu doc. Vlatke Oršanić. Dve naslednji leti je študiral še specialistično petje na Akademiji ta glasbo v Ljubljani. Kot pevec je med drugim sodeloval s Komornim zborom RTV Slovenija, z opernim zborom SNG Ljubljana (pel je v predstavah Aida in Zaljubljen v tri oranže), opernim zborom SNG Maribor (pel je tudi v Turandotu, Donu Carlu, Macbethu, pri predstavah Ernani, Ljubezenski napoj in v Verdijevem Requiemu), z Mariborskim oktetom, s Ptujskim nonetom in Komornim zborom AVE. Leta 2004 je na državnem pevskem tekmovanju prejel prvo nagrado. Slednjih pa je bilo še veliko. Poleg SNG Opera in balet Ljubljana, pogosto nastopa v HNK Split, pa na Reki, v Pragi in podobno, od leta 2007 pa je pevec Eroike, kjer so nase prvič opozorili na Emi 2007.

V nadaljevanju srečanja pri Petelinu v Benediktu, pa se je pozneje ob okusni večerji in dobrih domači kapljici, razvil sproščen in prijeten pogovor. Iskrice v očeh, stiske tople dlani in prijazna beseda med domačinkami in domačini so dokazi, da domači cenimo domače. In kdo pravzaprav ne bi cenil takšnega pevca, kot je Aljaž Farasin, enako kdo ne bi bil vesel takšnega druženja in sodelovanja sosedov...