Mnogim je znan izrek znanega nemškega pesnik Johanna Wolfganga von Goethe-ja ki je pred smrtjo izrekel zadnje besede: »Več luči!«. Luč je človeku potrebna. Največja luč, ki mu sveti je sonce, medli sij pa daje tudi luna. Znano je, da so si ljudje v preteklosti svetili s skalami, oljenkami, karbidovkami, kjer je dajal svetlobo goreči plin acetilen. Umetne razsvetljave pa so deležna mesta in naselja. V ne tako davni preteklosti, je bila plinska svetilka tista, ki je razsvetljevala mestno ulico. Vsak večer pa so jih prižigali svetilničarji. Po izumu elektrike in žarnice, mesta in ulice razsvetljuje elektrika, ki je gotovo največji in najbolj koristen izum tega sveta. Zanimivo je, da je imelo mesto Gornja Radgona in avstrijska Radgona napeljano elektriko, prej kot New York. To po zaslugi Črešnjevske(Radgonske) opekarne, ki je elektriko proizvajal na »damf mašini«.
Pri pisanju smo malo zašli. Hoteli smo napisati, da je v Radgoni edina neosvetljena ulica Zgornji Gris, sedaj Jurkovičeva ulica. Nekoč je, ob Spodnjem Grisu, bila najbolj obljudena ulica. Bogatile so jo trgovine in obrtne delavnice. Ulica, vsaj po našem, nikoli ni bila deležna javne razsvetljave. Nima je tudi sedaj, ko se je nanjo zgrnilo »temno« obdobje propadanja malih trgovin in obrtništva. Ker ni stanovalcev, naseljena stanovanja lahko preštejemo na prste ene roke, je ulica v temí tudi v času božično-novoletnih praznikov. Na začetku ulice iz smeri mosta na Muri, smo popazili le okrasno razsvetljavo Cvetličarne Mirjana in avtomobila, ki se je v naš objektiv vrisal s prižganimi avtomobilskimi lučmi. Da pa ne bomo preveč kritični, moramo zapisati, da so mestni »veljaki«, že poskrbeli, da bo nekoč ulica dobila kako »električno laterno«, ki bi sodila v to idilično ulico. Opaziti ne namreč, da so za to pridobitev v zemlji že zakopani električni vodi ali morda smo cevi za položitev kablov.