Konec minulega tedna so se v prostorih občine Lenart sestali župan občine Lenart mag. Janez Kramberger s sodelavci, državni sekretar Ministrstva za promet mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije za ceste RS (DRSC) Vili Žavrlan, višji svetovalec na DRSC Matej Lapajne, Ksenija Marc iz DARS in Jasna Soršak z Ministrstva za promet. Na sestanku so sodelovali tudi župani sosednjih občin, in sicer: župan občine Sv. Trojica Darko Fras, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in župan občine Benedikt Milan Gumzar. Župan Kramberger je na sestanek povabil tudi predstavnike občanov, ki nasprotujejo gradnji severne obvoznice in se zavzemajo za gradnjo južne variante ter predstavnike civilne iniciative Lenart, ki zastopajo meščane Lenarta, ki živijo neposredno ob glavni cesti Maribor–Gornja Radgona. Na sestanku, kjer so se pogovarjali o gradnji razbremenilne ceste v Lenartu in o rešitvi mesta Lenart pred hrupom s pasivno zaščito, so predstavniki Civilne iniciative Lenart, ki jo vodi Bronja Lešnik, poudarili, da so prometne razmere ob glavni cesti skozi mesto Lenart nevzdržne. Zanimalo jih je tudi, na katero institucijo naj se obrnejo, da bi se zadeve premaknile z mrtve točke.
Državni sekretar mag. Gregor Ficko je dejal, da se na ministrstvu zavedajo teh nemogočih razmer, saj se je število kamionov mesečno povzpelo že na 100.000 kamionov, kar pomeni, da številka v glavnih konicah dosega 5.000 tovornjakov dnevno. Povedal je tudi, da se s temi zadevami na ministrstvu ukvarjajo že nekaj časa, vendar ne vidijo možnosti za drastično zmanjšanje števila kamionov pred izgradnjo avtoceste, ki bo po sekretarjevih besedah odprta do konca leta 2008. Dejal je tudi, da je ta cesta sestavni del mednarodnega evropskega koridorja zato tudi ni možno prometa omejevati z administrativnimi ukrepi. Kar se tiče prevoza tovornjakov po železnici analize kažejo, da bi bilo možno le pet odstotkov kamionov prepeljati po železnici. Tako mag. Gregor Ficko kot predstavniki DRSC so občanom zagotavljali, da so v letošnjem letu pristopili k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo pasivne protihrupne zaščite, ki jo bodo, če bodo v rebalansu državnega proračuna zagotovljena sredstva, zgradili do konca prihodnjega leta. Projekt zajema izgradnjo protihrupne zaščite in menjavo oken, na najbolj ogroženih objektih ob cesti.
Po besedah predsednice Civilne pobude Bronje Lešnik je v Lenartu 64 takšnih objektov. Direktor DRSC Vili Žavrlan je povedal, da je bila formirana komisija, ki si je ogledala najbolj kritične odseke in odločili so se, da bodo v Lenartu sanirana tri križišča in zgrajenih bo nekaj otokov za umirjanje prometa, saj je komisija ugotavljala, da so hitrosti voznikov bistveno višje od predpisanih. Vrednost teh del pa znaša skupaj okrog 900.000,00 evrov. Mag. Ficko je tudi apeliral na vse, da naj bodo strpni in obljubil, da bodo na ministrstvu storili vse, da bi občanom omilili težave, ki jih v Lenartu povzroča prekomerna prometna obremenitev. Predstavniki CI Lenarta so povedali, da tudi ob Ptujski cesti nastajajo poškodbe na objektih zaradi prekomernega tovornega prometa zaradi gradnje avtoceste in da kamioni z gradbenim materialom vozijo po vseh lokalnih cestah in ne samo po tistih, kot je dogovorjeno. Na sestanku so se dogovorili, da bodo strokovne službe DARS-a vzpostavile kontakt z občino in si bodo skupaj ogledali nastalo škodo in se pogovarjali o rešitvah.
Razbremenilna cesta ali severna obvoznica je sestavni del lokacijskega načrta. Po sprejemu tega je naknadno prišlo do spomeniško zavarovanega starejšega objekta ob Cmureški cesti. Državni sekretar Ficko je povedal, da so se na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za kulturo dogovorili, da ministrstvo prouči status te kmetije. V primeru, da bo kmetija ostala zaščitena, pomeni, da bo treba v tem delu spremeniti lokacijski načrt ali pa razmišljati o drugi varianti, morda tudi o južni obvoznici od obrtne cone do Spodnje Senarske. »Glede na to, da je od javne razgrnitve minilo že nekaj časa predlagam, da bi mogoče občanom še enkrat predstavili tehnično zasnovo te ceste, kako je konstruirana, kakšne ukrepe predvideva in kakšna je njena funkcija. Če bodo občani izrazili ta interes bo občina Lenart to predstavitev organizirala in se je bomo mi skupaj z DARS in načrtovalcem ceste tudi udeležili,« je menil mag. Gregor Ficko.
Predstavniki občanov, ki tej gradnji razbremenilne ceste nasprotujejo so povedali, da je za njih to obremenilna cesta in ne razbremenilna. Poudarili so, da podpirajo civilno pobudo, ki pravi, da so razmere ob glavni cesti nevzdržne in so predlagali, da se postopki za gradnjo severne obvoznice ustavijo in da se intenzivno pristopi k pripravi novega predloga južne ali vzhodne obvoznice, ki bos res rešila prometno preobremenitev Lenarta, saj po njihovem mnenju severna obvoznica prometne težave le prestavlja za nekaj sto metrov v mestu Lenart. Sekretar Ficko je povedal, da je treba počakati na ugotovitve Ministrstva za kulturo glede zaščitene kmetije na Cmureški cesti, ne glede na to odločitev je treba pričeti razmišljati tudi o južni obvoznici, ki se bo na avtocesto priključila pri Spodnji Senarski, njena funkcija pa bo enaka.
Ob koncu sestanka je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger izrazil zadovoljstvo s sestankom in dodal, da je jasno, da morajo preživeti ta čas do izgradnje avtoceste in dodal: »Prepričan sem, da tudi meščani to razumejo. Ko bo zgrajena avtocesta se bo prometna obremenitev zmanjšala. Kljub temu od države in odgovornih pričakujemo, da bomo v Lenartu deležni vseh ukrepov za omilitev posledic prekomerne prometne obremenitve mesta Lenart.«