Pomladni dnevi, tudi če niso preveč sončni in topli, so kot naročeni za srečanja in druženja, za starejše pa zlasti za obujanje spominov iz mladosti in sploh preteklosti. In tako so se v Gornji Radgoni, v teh dneh, po kar 65 letih, odkar so zapustile šolske klopi, srečale nekdanje dijakinje prve generacije Srednje medicinske šole Ljubljana, ki so sredi prejšnjega stoletja, po končani šoli dobile naziv diplomirane medicinske sestre. Srečanje, ki ga je ob pomoči drugih njenih sošolk pripravila Slavica Fekonja iz Radencev, je bilo nadvse prisrčno in veselo, potrdilo pa je tudi, da se tudi naše babice in prababice, danes stare povprečno dobrih 83 let, vedo lepo zabavati in poveseliti.

Ob tokratnem srečanju v Gornji Radgoni, smo med drugim izvedeli, da je v dveh oddelkih, v letih 1947 -1950, Srednjo medicinsko šolo obiskovalo 54 dijakinj, ki so se rodile v izjemno kriznem času pred drugo svetovno vojno, davnega leta 1932. In potem, ko so v šolskem letu 1949/50 uspešno opravile mature in postale prve „šolane“ medicinke, med katerimi tudi babice, so po dekretu takratnih oblasti morale prve slovenske medicinke hoditi na delo po vsej Sloveniji; tokrat 65 let pozneje pa so prababice, večinoma so iz Ljubljane in okolice, spoznavale Gornjo Radgoni. Srečanje so sicer popestrile tudi z obiskom šampanjske in znamenite skalne kleti podjetja Radgonske gorice v Gornji Radgoni, kjer so se seznanile s pridelavo slovite radgonske zlate penine in si ogledale Klet pod slapom. O podjetju Radgonske gorice in o pridelavi njihovih vin ter penin, med katerimi so tudi takšne, ki zorijo v kleteh tudi štiri leta, je spregovorila Svetlana Koren. Dame pa so se s turističnim vlakcem popeljali tudi po okolici Gornje Radgone in ogledale širne vinske gorice, v katerih družba Radgonske gorice pridelujejo grozdje za njihova vina in penine.