Pripravili so "Dan odprtih vrat enote vodnikov službenih psov Petanjci" Predstavitev dela pomurske enote vodnikov službenih psov spremljalo več sto obiskovalcev, med katerimi tudi 50 otrok iz okolice Ljubljane Murski Petrovci – Danes je bilo izjemno živahno na sedežu enote vodnikov službenih psov (EVSP) Petanjci, ki sodi med elitne enote PU Murska Sobota. V Murskih Petrovcih so namreč pripravili „dan odprtih vrat“, kjer so skozi celi dan širši javnosti pokazali svoje bivalne in delovne prostore. Posebej zanimiva pa je bila vaja s službenimi psi, kjer so štirinožci, skupaj s svojimi vodniki navdušili množico več sto obiskovalcev, med katerimi je bilo nad 500 otrok iz pomurskih osnovnih šol ter njihovi vrstniki iz okolice Ljubljane. Prav najmlajši so bili še posebej presenečeni nad tistim kar so videli, kako so službeni psi ubogljivi in kaj so vse zmožni pri odkrivanju in prijetju storilcev takšnih in drugačnih kaznivih dejanj, odkrivanju eksploziva, mamil, beguncev, roparjev... S svojim komentarjem je celotno vajo povezoval kar vodja enote Drago Kocbek, ki je enako kot tudi direktor PU Murska Sobota, Drago Ribaš, ki je pozdravil prisotne, izrazil zadovoljstvo nad enoto, ki tudi v državnem merilu sodi med najuspešnejše. Tako sta med udeleženci vaje sodelovala tudi aktualni državni policijski prvak Milan Dajč, ter podprvak Peter Rančigaj.
Tako omenjena Milan in Peter, kot njihov vodja Drago in še deset policistov vodnikov službenih psov ter 12 štirinožcev (11 za splošne in en za specialistične naloge) od lanskega oktobra delujejo v odličnih pogojih (okoli 1000 kvadratnih metrov uporabne površine) na območju, kjer je nekoč stala karavla JLA, v Murskih Petrovcih v občini Tišina. Kot pravi Kocbek so trenutno brez psa (upokojen) za odkrivanje mamil, a jim na tem področju pomagajo kolegi iz mariborske PU, po drugi strani imajo 11 psov (nemški ovčarji, rotwailer, belgijski ovčar...) za splošne naloge, ter enega za specialistične naloge, predvsem odkrivanje eksplozivnih sredstev.
Enota vodnikov službenih psov Petanjci, ki danes deluje v okviru Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota, je bila ustanovljena leta 1994, ko so združili takratne vodnike, in je od začetka delovala v nekdanji stražnici. Ob njej so v letih 1993 - 1994 zgradili nove prostore za službene pse, ki pa so zastarali. In ker v omenjenih prostorih ni bilo ustreznih pogojev za vodnike in pse, je po večletnih pripravah leta 2007 sprejeta in realizirana odločitev o novogradnji, ki sedaj zadostuje vsem kriterijem sodobnega centra vodnikov službenih psov. V času gradnje se je EVSP bila začasno preselila v prostore Postaje mejne policije Gederovci, službene pse pa o policisti-vodniki oskrbovali na svojih domovih. Enota s Petanjcev, kot je med predstavitvijo dejal njen vodja Drago Kocbek, je pri delu uspešna, saj dosega dobre rezultate pri usposabljanjih in strokovnih preskusih na državni ravni ter pri delu na terenu, uspešno pa sodeluje tudi z oddelkom za šolanje službenih psov policije ter drugimi ustanovami in kinološkimi in lovskimi društvi v Sloveniji in tujini.
Slovenska policija sicer uporablja okrog 120 službenih psov, od teh 30 za specialistično uporabo, kot je iskanje drog in eksplozivov, preostale pa za splošno uporabo, kot so sledenje, iskanje oseb ter varovanje javnega reda in miru. Uporaba psa pri policijskih nalogah ima dolgoletno tradicijo, saj bo oddelek za šolanje službenih psov, ki sodi v okvir Policijske akademije (najstarejša v nekdanji SFRJ), prav letos bodo praznovali 60-letnico šolanja. Za splošno uporabo policija uporablja pasme nemški ovčar, belgijski ovčar in rotwailer, za specialistično uporabo pa predvsem lovske pasme (ptičarji in šarivci) ter belgijskega in nemškega ovčarja. Vsakega službenega psa v svoji šoli šolajo devet mesecev, štiri mesece v programu predšolanja in pet mesecev v programu osnovnega šolanja. Kupujejo jih v starosti od desetih mesecev do dveh let, z njim opravijo preskus pred nakupom, nato ga v šoli preskušajo še 21 dni, opravijo ponovni preskus ter šele takrat odločijo, ali psa kupijo ali ne. Pri preskusu preverjajo samo njegove značajske lastnosti. Vsakega psa preskusijo tudi na koncu predšolanja, ko se odločijo, ali je sposoben za nadaljnje šolanje. Če ni, ga namenijo za prodajo ali dodatno šolanje. Psa ob upokojitvi praviloma odkupi njegov vodnik, če to ni možno, ga po uvajanju novega lastnika prodajo preverjenemu kupcu.
Ob tokratnem dnevu odprtih vrat, so vodniki in njihovi psi tudi številnimi visokim gostom pokazali kaj so vse zmožni štirinožni prijatelji, saj smo lahko videli številne prikaze pravega »odkritja in prijetja« povzročiteljev kaznivih dejanj. Ob »lovu« preprodajalcev orožja in mamil, ilegalcev, tatov na kolesu, »sitnih lopovov«, tudi teroristov ipd. pa so službeni psi dejansko pokazali, da so veliko tega zmožni in sposobni. Ravno zaradi tega niti ne preseneča, da se službeni psi v zadnjem času čedalje več koristijo za različna opravila in pomoč policistom pri raziskovanju različnih kaznivih dejanj ter tudi pri preprečevanju kršitev javnega reda in drugih prekrškov. V minulih letih so pripadniki EVSP največ dela imeli z iskanjem ilegalnih pribežnikov, v zadnjem času pa z iskanjem različnih storilcev kaznivih dejanj, iskanju vandalov in objestnežev, iskanju mamil in razstreliva, varovanju javnih prireditev, predvsem nogometnih tekem ter tudi pri raziskovanju najhujših kaznivih dejanj, kot so umori. Posebno pozornost namenjajo tudi preventivi in se poleg tovrstnih predstavitvah javnosti, pogosto pojavljajo tudi na prireditvah in srečanjih v šolah in vrtcih ter povsod, kjer se zbira več ljudi in kamor jih povabijo.
Sicer pa, vodnik službenega psa lahko postane policist, ki je mlajši od 30 let in mu niso tuje osnove kinologije ter zdravstvenega varstva, predvsem pa mora biti velik ljubitelj psov. Vodniki psov specialistov potrebujejo še dodatna znanja o mamilih, eksplozivnih sredstvih ipd. Vsak vodnik dobi svojega psa in ves čas šolanja prebijeta skupaj. Uspeh šolanja je odvisen od medsebojnega prijateljstva, kajti službeni pes ni tehnični pripomoček, ki ga ob izteku delovnega dne izklopimo in pozabimo, temveč je živo bitje, ki zahteva veliko časa in naporov, nenehno skrb in ljubezen. Celovit proces vzgoje in šolanja psov temelji na pohvali in nagradi. V času, ko jih še vzgajajo, so pozorni na njihov značaj in razvijamo njihove naravne zasnove. Seveda pa je samo dober značaj premalo; potrebni so tudi volja do učenja ter razviti osnovni obrambni in drugi nagoni...
Bistven je tudi pomen službenega psa pri reševanju človeških življenj, iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb ter izsleditvi storilcev KD. Nekatere lastnosti psov, predvsem razvitost njegovih čutil, omogočajo ob primernem šolanju izjemno uporabnost psa kljub bliskovitem razvoju tehnike; psi so v nekaterih primerih še vedno nenadomestljivi pomočniki človeku. Pasje čutilo vonja je izredno, saj je pes sposoben zaznati skoraj pol milijona različnih vonjav, kar je neprecenljiva pomoč pri odkrivanju človeških sledi in najrazličnejših predmetov. Sluh je pri psu razvit približno 16 krat bolj kot pri človeku, poleg tega pa je pes sposoben takoj določiti smer, iz katere prihaja zvok. Tudi čutilo vida je ponoči boljše kot človeško. Pomembne pa so tudi druge lastnosti psa, kot so neizmerna vdanost in zvestoba, pogum, da neustrašno brani svojega vodnika, bliskovite reakcije in prirojena ostrina. V sektorju za šolanje psov v Šmartnem pri Ljubljani sicer letno usposobijo 10 do 15 vodnikov in približno dvakrat toliko psov. Pri svojem delu uporabljajo predvsem pse pasme nemški ovčar, vse bolj pa se uveljavljajo tudi belgijski ovčar (malinois), labradorci in rottweilerji. Poleg njih pa uporabljajo tudi druge pasme psov kakor tudi tiste, ki nimajo rodovnika, če se le izkažejo na vseh predpisanih pregledih in preizkusih. Prav policijski pes je pogumen in zanesljiv, trdnih živcev in ubogljiv. Pokazati mora določeno mero samostojnosti, primeren temperament in živahnost…