Moja Mura – dober den!
- 08.09.2015
V Pomurju vse večja podpora biosfernemu rezervatu Mura.
Murska Sobota – Minulo nedeljo, prvo v letošnjem septembru je ob Muri pri kroškem brodu potekal posebni dogodek, ki ga je pripravila Zveza društev za obvarovanje reke Mure in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura. Na odmevnem pogovoru o čezmejnem biosfernem rezervatu Mura–Drava–Donava so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Svetovnega sklada za naravo – WWF (World Wide Fund for Nature). „Biosferno območje oziroma rezervat ob reki Muri je alternativa energetskemu izkoriščanju Mure in trajnostno prinaša večji gospodarski učinek za lokalne prebivalce in regijo od drugih projektov, zato je naša občina v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje ob Muri in temu so se priključile tudi druge občine“, je na dobro obiskanem srečanju Moja Mura - dober den, povedal župan občine Velika Polana Damijan Jaklin kot koordinator občin za biosferni rezervat.
Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili“, je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost“, je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima“, je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) Arno Mohl, povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa veselo in prijetno je bilo.
Župan mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek pa je opozoril, da je slovenska vlada v različnih obdobjih napovedala dva projekta, najprej elektrarne na Muri, potem pa je v Budimpešti podpisala pristop k biosfernemu rezervatu. „Ta položaj vzbuja nelagodje, saj je država podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa od nas pričakuje, da se odločimo, kaj želimo. Ja, mi bomo rekli, kaj bomo naredili“, je bil odločen Jevšek, ki je napovedal, da že pripravljajo gradivo za sejo mestnega sveta, kjer predlagajo, da pristopijo k biosfernemu rezervatu, da se „priložnost izkoristi, tako da ohranimo vodne vire, talnico in da preprečimo poplavljanje, zelo pomembno pa je, da bomo ljudi ob Muri zelo dobro seznanili, kaj projekt prinaša, saj ne želimo, da bi bili zaradi njega kakor koli prikrajšani. Smo na strani projekta, ta pa mora biti za ljudi priložnost“, je dodal Jevšek.
Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je povedala, da na ministrstvu projekt podpirajo, saj gre za ohranitev okolja, v katerem so ogrožene rastlinske in živalske vrste, za naravo, kakršne drugod v Sloveniji ni in jo je zato potrebno ohraniti. „Vendar pa mora ministrstvo obravnavati celotno zgodbo, tudi umeščanje elektrarn v prostor, je pa v dokumentih jasno zapisano, da mora vsaka gradnja upoštevati okoljske načrte in poročila, ki povedo, ali je to grožnja temu okolju ali ne. Dejstvo pa je, da je območje Mure že zdaj na območju Nature 2000 in da se tu pod določenimi pogoji nekaj lahko gradi, pri tem pa biosferno območje ne pomeni dodatnega varstvenega režima“, je pojasnila Boltetova.
Biosferni rezervat oziroma park namreč nima statusa naravnega ali krajinskega parka, pač pa gre priznanje Unesca, da imamo nekaj posebnega in da to prinaša dodano vrednost ter je tako rekoč blagovna znamka za naravo, ljudi in kulturo s tega območja. Kot je povedal Stojan Habjanič (Zveza društev Moja Mura), o projektu Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava do 11. septembra poteka javna obravnava in je še mogoče poslati pripombe in predloge, konec septembra pa naj bi tudi Slovenija podpisala predlog skupnega čezmejnega rezervata, ki bo potem kandidiral za Unescovo priznanje.
Ob tem je koordinator petdeželnega projekta Arno Moll iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) Arno Mohl, povedal, da sta Hrvaška in Madžarska vlogi že oddali in je park razglašen, Srbija vlogo pripravlja, naslednja pa bo Slovenija. Moll je dodal, da gre pri zaščiti za pestrost in biser narave, kakršnega v Evropi ni, pri čemer potrebuje območje nov pristop, ta pa pomeni, da mora biti v njegovo varovanje vključeno prebivalstvo. WWF je pobudnik projekta in ga razume dolgoročno, saj traja že skoraj 20 let, 60 odstotkov predvidene površine pa je že priznane kot rezervat.
Čeprav je organizatorjem in seveda množicam obiskovalcev nekoliko ponagajalo tudi vreme, so se vabilu v Krogu odzvali številni ugledni gostje, zlasti tisti, ki jim reka Mura in sploh območje Prekmurja in Prlekije, kaj pomeni. Zato ni manjkalo niti zanimivega spremljevalnega programa in dobre glasbe, za kar so poskrbeli: Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver, Marjan Farič, Dejan Berden, Sončna uprava, citrarji Potonika, folkloristi in ljudske pevke iz Apač, moški pevski zbor Turnišče, Kunštni Prleki iz Ljutomera, Tine Mlinarič s poezijo, ter kantavtor Dani iz Gornje Radgone..., kanuist Štefan Varga je prikazal veslanje čez reko Muro, sploh pa veselo in prijetno je bilo.
Zadnje novice
