Minuli torek (3.7.) je minilo natanko 16 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek so pripravilli Območno združenje veteranov vojne za Sloveniji, Policijsko veteransko društvo "Sever" in Združenje slovenskih častnikov – območna organizacija Gornja Radgona, ter občine Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, letos že VI. spominski »pohod ob meji«. Vsako leto poteka pohod izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani. Letos je bil start v Radencih, cilj pa v Gornji Radgoni, zato se je največ udeležencev (iz Gornje Radgone so jih pripeljali tudi posebni avtobusi Slovenske vojske) zbralo pri spominskem obeležju v Radencih, odkoder so se po krajši slovesnosti, pozdravu radenskega župana Mihaela Petka, ter drugih nagovorih in okrepčilu, pod vodstvom Nika Brusa, ob 19. uri odpravili ob reki Muri navzgor proti Gornji Radgoni, kamor so prišli po dobri uri in pol hoje.
In vsi udeleženci, letos jih je kljub dopustom in počitnicam prišlo okoli 350, so se ob 21,00 uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni, kjer se je odvijala osrednja slovesnost. Tam sta pohodnike in goste, med katerimi je bil tudi general major Alojz Šteiner, pozdravila vodja prireditve in radgonski podžupan Dušan Zagorc, ter radgonski župan Anton Kampuš, slavnostni govornik pa je bil poveljnik sil Slovenske vojske, brigadir Alan Geder. Ob koncu se je vse nadaljevalo v Športnem parki pri OŠ Gornja Radgona, kjer je ob vojaškem pasulju potekalo družabno srečanje. Sicer pa samega pohoda so se spet udeležili državljani vseh, predvsem pa udeleženci osamosvojitvene vojne, njihovi svojci, prijatelji znanci in vsi simpatizerji ter ljubitelji pohodništva.
Brigadir Alan Geder je v svojem nagovoru predvsem izpostavil, da so v Slovenski vijski ponosni, da so lahko soorganizatorji pohoda veteranov, ki neguje pomembne dogodke iz naše zgodovine, in ki so nas pripeljali do uresničitve sanj slovenskega naroda, biti gospodar na svoji zemlji, v svoji neodvisni državi. „V vojski se vedno bolj zavedamo, kako važna je tradicija in zgodovinski spomin na pomembne trenutke, kako pomembna je narodna zavest, spoštovanje sebe in svoje države. Ta vprašanja smo zanemarjali v letih po vojni misleč, da je to navlaka neke preteklosti, mi pa gradimo nekaj novega. Vsaka nova stvar potrebuje tudi trdne temelje, ki so naša zgodovina in zgodovina naših prednikov. Domoljubna vzgoja je tista, ki nam danes manjka, predvsem mladim, ki prihajajo in morajo vedeti, da nam država ni bila dana, ampak je slovenski narod zanjo trpel in hrepenel tisoč let, bil zanjo marsikatero vojni, pod različnimi zastavami. Samo osveščen narod bo znal ceniti to kar ima in je verjetnost, da bi to še kdaj izgubil bistveno manjša“, je med drugim dejal brigadir Alan Geder, ki je podrobno orisal tudi potek dogodkov ob osamosvojitvi na radgonskem območju, ki se je začela že v začetku leta 1990 in končala omenjenega 3. julija 1991.
S ponosom je brigadir Geder omenil začetek leta 1991, ko so akcije SV in policije postajale vse bolj javne, odpor in odločnost pa bolj vidni, saj se je bilo potrebno zoperstaviti grožnjam, predvsem JLA, ki so sledile po plebiscitu. „Intenzivirali smo usposabljanja, zaščitili smo naše nabornike, varovali pomembne inštitucije in objekte. Na vpoklice so se nam javljali skoraj vsi vpoklicani, omahljivcev ni bilo. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti, napadena, je TO imela nekaj krat več prostovoljcev kot orožja, vsi Slovenci so hoteli braniti svojo komaj rojeno državo, ne glede na to, da je bila napadena od tehnično in številčno mnogo močnejše vojske. Vsaki vojaški priročnik bi TO Slovenije predlagal predajo ali vsaj častni umik, pogajanja, karkoli, le spopada ne. Priročniki seveda upoštevajo matematične izračune in teoretično enako usposobljenost. Ne upoštevajo pa srčnost in drugih kvalitet, ki smo jih takrat na eni strani imeli, na drugi pač ne. Zmagali smo, to je dejstvo, ki ga ne more izpodbiti nihče, za nagrado smo dobili svojo neodvisno državo. Zmagali smo vsi Slovenci, kajti nobena vojska ne more zmagovati brez podpore lastnega ljudstva. Le tega danes potrebuje tudi profesionalna SV, kjerkoli že je doma, v Iraku, Afganistanu ali na Kosovem“, je menil brigadir Geder, ki pa je tudi razočaran.
„Mi smo bili pripravljeni na bistveno večja odpovedovanja. Tako predrzno, o takem uspehu takrat, pred 16 leti, ni upal sanjati nihče. Zato sem danes včasih razočaran, ko poslušam neupravičene kritike in nezadovoljstvo s stanjem v državi in neko čudno nostalgijo posameznikov po starih časih, saj se vendar ne pasemo, ves svet nam priznava uspešnost, naslednje leto bomo predsedovali EU, katere članica smo. Prav tako smo zaupanja vredna in spoštovana članica NATA. Naša vojska žanje mednarodne uspehe, varnost nam je zagotovljena, popolnoma enakovredno se kosamo z mnogo starejšimi in bogatejšimi vojskami... Vse to mora nekdo povedati mladim, ki tega niso sodoživljali, drugače ne bodo imeli vrednost, pripadnost in ljubezni, in ne bodo cenili tega za kar je njihov rod umiral tisočletje. Zato v SV podpiramo: ohranjanje tradicije, vas soudeležence in soakterje uspeha naše Slovenije, vas, ki se tudi danes brez plačila trudite, da ne bo nikoli pozabljeno“, je še dodal slavnostni govornik na prirideitvi v Gornji Radgoni, brigadir Alen Geder.