Mestu in občini Gornja Radgona ter tudi širšem območju, gotovo pripada eno častnih mest, ko gre za spomin na osamosvojitveno vojno izpred 29 let in po 18 let, in zato ne preseneča, da se veteranska in domoljubna združenja skušajo tako ali drugače oddolžiti tistimi, ki so pomagali, da se je nekaj dni “zasedeno” mesto rešilo. Še posebej pa se veteranska društva prizadevajo mladim vsaditi nekoliko več domovinske zavesti in sploh domoljubnosti. In da se dogajanje iz konca junija ter začetka julija 1991 ne bi pozabilo, postavljajo tudi obeležja, ki spominjajo na omenjene dogodke. Članice in člani OZ VVS Gornja Radgona tudi sploh nadaljujejo s številnimi aktivnostmi na tem področju, tudi v teh pandemijskih razmerah. Tako so, kot pravi predsednik omenjenega veteranskega združenja Niko Brus, z veliko pomočjo občine Radenci na pobudo veteranov v Hrastje Moti, pred dnevom suverenosti na novo urejenem vaškem trgu odkrili spominsko obeležje Osamosvojitvene vojne 1991 – Obranili domovino. Spominsko obeležje je posvečeno tudi dvema pomembnima domačinoma: pesniku, pisatelju in častnemu občanu občine Radenci Kajetanu Koviču ter prvemu slovenskemu katoliškemu kardinalu Jakobu Misiji.

    Kot že ves tačas so sicer tudi tokrat v ospredju bila spominska obeležja »Hranili orožje«, kajti kot pravi predsednik Brus, v načrtu dela za leto 2020 je predsedstvo združenja sprejelo sklep, da se namestijo še tri omenjena spominska obeležja. Načrt hranjenja orožja, streliva in minsko eksplozivnih sredstev je bil strogo tajno načrtovan pred agresijo na Slovenijo leta 1991. Med hranitelji orožja so bili posamezniki, družine, javne ustanove, podjetja, društva, postaje milice in še kdo. „Leta 2018 in leta 2019 smo odkrili šest obeležij 'Hranili orožje', in sicer, 3.7.2018 v Spominskem parku osamosvojitvene vojne v Radencih naslednjim hraniteljem: Postaji Milice v Gornji Radgoni, Radenski in nekdanji Avtoradgoni. Nato smo 26. 12. 2018, ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti odkrili obeležje pri družini Rudolfa Kurbusa v Lastomercih 12, v občini Gornja Radgona. Dne, 1. 6. 2019 smo odkrili obeležje na zgradbi Lovske družine Gornja Radgona, v Hercegovščaku v občini Gornja Radgona, dne 25. 6. 2019 smo odkrili obeležje na hiši družine Terezije Tišič v Policah 88, v občini Gornja Radgona. Dne, 24. 10. 2019 pred praznikom dneva suverenosti smo odkrili obeležje na hiši družine Jožice Zamuda na Račkem Vrhu 2 v občini Radenci in na hiši družine Draga Totha v Očeslavcih 22 v občini Gornja Radgona. Dne, 16. 12. 2020 pred praznikom dneva samostojnosti in enotnosti smo v trenutnih razmerah epidemije Covid-19 smo namestili še tri spominska obeležja »Hranili orožje«, in sicer na hiši družine Antona Šinka v Spodnji Ščavnici 7 v občini Gornja Radgona, na hiši družine Rudija Zemljiča v Kobilščaku 7 v občini Radenci, in na hiši družine Maksimiljana Breznika v Kobilščaku 2 v občini Radenci“, nam je razložil Niko Brus.

    Ob vseh omenjenih obeležjih so namestili tudi nosilec za zastavo in domačinom predali zastavo Republike Slovenije. Uradna in svečana odkritja teh obeležij bodo sicer izvedli, ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale. V načrtu dela za leto 2021 imajo tudi zapisano, da bodo namestili še preostala spominska obeležja »Hranili orožje«. „Na podoben način so organizirale hrambo orožja in opreme po tajnih lokacijah takratne Postaje milice v Sloveniji. Vso orožje in strelivo je bilo v lasti Republike Slovenije. Iz skladišča pri stražnici JLA v Gornji Radgoni se je med posameznimi vajami in v strogi tajnosti dostavljalo na določene izbrane lokacije. Odvzem orožja se v Gornji Radgoni skoraj ni občutil, ker je bilo ob ukazu JLA o predaji orožja slednje že izvzeto iz skladišč znotraj vojašnic pod budnim nadzorom. Prav s takšno osebno oborožitvijo smo se pripadniki TO redno usposabljali. Vse to nam je koristilo pri uspešni obrambi novonastale države Slovenije“, je še razložil Brus.

Po njegovem je odločitev, da so se posamezniki in družine odločili za hrambo orožja, bila najprej veliko domoljubno hrabro dejanje, odgovornost, izpostavljenost in strogo varovana tajnost. „Žal pa pri nas nismo imeli na razpolago protioklepnega orožja. Prav to bi bilo v veliki meri odločilnega obrambnega pomena ob prodoru močne agresorske tankovske kolone polkovnika Berislava Popova do mejnega prehoda v Gornji Radgoni. Ognjena moč agresorske tankovske kolone je bila zastrašujoča: trije bojni tanki T55, tank za izvleko, devet oklepnih transporterjev, en poveljniški transporter, šest tovornjakov s strelivom in opremo, kamionska cisterna z gorivom, dve terenski vozili za zvezo in sanitetno vozilo. Skupaj je bilo v tankovski koloni približno 80 vojakov, podčastnikov in častnikov“, je z znanim sloganom: "Naj ne bo nikoli pozabljeno“, v imenu predsedstva OZ VVS Gornja Radgona, zaključil predsednik Niko Brus.