Ne le štedilnik, hlev, vrt in njiva...
- 02.03.2017
Kmečke ženske so čedalje bolj pomembne v vsakodnevnem življenju.
Že zdavnaj so minili časi, ko so veljala nepisana pravila, da sodijo kmečke ženske za štedilnik, v hlev, na vrt..., saj so danes ženske nadvse pomemben dejavnik pri obstoju in delovanju kmetij. Hkrati so gospodinje, delavke v hlevu, na njivi, na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu in celo gozdu, so menedžerke, ekonomistke, finančnice, računalnice, veterinarke, kuharice, kletarke, vrtnarke, rokodelke, mlekarice, mame... in dobro organizirane v kmečko podeželskih društvih, v zvezi omenjenih društev ipd. Zato ne preseneča, da se je tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan udeležil predstavitve letnega koledarja Zveze kmetic Slovenije (ZKS), s katerim ta stanovska organizacija, ustanovljena leta 1995, predstavlja svoje delo najširši javnosti. Ob robu dogodka je potekala tudi »kulinarična« predstavitev dela in dobrot regijskih predstavnic ZKS.
“Do sedaj sem imel možnost, da sem se srečal s kmečkimi ženami in ZKS vsako leto 15. oktobra, na svetovni dan kmetic, vedno pa sem si želel, da se srečamo večkrat letno. Danes je prva taka priložnost, na nek način ustvarjamo zgodovino – pred nami je nov projekt – vaš letni koledar. Zavedam se, kakšen del bremena kmetijske proizvodnje pa tudi podeželskega prostora – 90% Slovenije je namreč le-tega, in tudi več kot polovica ljudi v Sloveniji živi na podeželju – leži na plečih kmečkih žena“, je ob tej priložnosti poudaril minister Židan, ki dejal, da bo v kratkem (s spremembo Zakona o kmetijstvu) predsednica ZKS, postala članica pomembnega posvetovalnega telesa ministra – Sveta za kmetijstvo in podeželje RS. Nadalje je minister Židan poudaril pomembnost tradicije združevanja in medosebnega spoštovanja, tako v tej organizaciji, kot tudi na splošno v Sloveniji. Zgled ZKS je potrebno prenesti na več področij družbenega življenja. Ob tem se je Židan vsem kmeticam zahvalil za njihovo delo in „prijazen nasmeh“, ki ga doživi vsakič, ko obišče katero izmed kmetij.
Zraven je bil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki podpira delo kmečkih žena in ZKS, in ki je dejal, so so kmečke žene biser slovenskega kmetijstva. Ko je Vrisk čestital ZKS za njihovo požrtvovalno dolgoletno delo, je dodal: „Pogosto se premalo zavedamo pomena dela kmečkih žena, ki so nepogrešljive za uspešno gospodarjenje na kmetijah in pri razvoju družabnega življenja na podeželju. Zadruge in zveza zelo dobro sodelujemo z ZKS in posameznimi Društvi podeželskih žena in deklet, ki aktivno delujejo na podeželju, pri pripravi raznih dogodkov na podeželju. S svojim delom in vloženim trudom ohranjajo tradicijo in običaje na podeželju, negujejo pristno slovensko kulinariko in s tradicionalni recepti bogatijo tudi zbirko za prihodnje rodove. Želim jim še naprej uspešno delo, ki ga bomo z veseljem in po svojih močeh podpirali tudi v prihodnje, saj so kmečke žene zares biser slovenskega kmetijstva,“
ZKS je sicer nepolitična, neprofitna organizacija s statusom društva v javnem interesu. Je stanovska organizacija kmečkih žena, deklet in žena iz podeželja, v katero se društva prostovoljno vključujejo. Vzpodbujamo neselektivno vključevanje žensk v društva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo tako poklicno, prostočasno ali pa so le občudovalke in porabnice pridelkov iz lokalnega okolja. Osnovna naloga je povezovanje podeželskih žena in zagovarjanje njihovih pravic. V Zvezi se zavedajo, kako pomembno je opozarjati na probleme. To lahko družba sicer razume kot kmečko nerganje, zato spodbujajo aktivno sodelovanje pri oblikovanju rešitev, da z izpostavljanjem pomislekov in usklajevanjem predlogov v času nastajanja rešitve prepričajo druge ali pa se dajo prepričati v zadovoljstvo vseh strani. ZKS pri uresničevanju ciljev sodeluje z društvi, ministrstvi pristojnimi za kmetijstvo, socialno delo in znanost, KGZ Slovenije in njenimi zavodi, ZPMS ter Sindikatom kmetov Slovenije. Priključile so se tudi aktivnostim SOS telefona za preprečevanje vseh vrst nasilja, promociji zdravja in preventivnih programov SVIT in DORA ter drugimi stanovskimi organizacijami kmetov.
Zimski dnevi so kratki, a noči dolge. Zemlja počiva, živali pa se lahko zaupa v oskrbo sopotnikom ali mlajši generaciji. ZKS durštva podeželskih žena in deklet v tem času organizirajo različne aktivnosti, izobraževanja, delavnice, poučna predavanja o skrbi za zdravo življenje, izvajajo ročna dela ipd. Ob vsem tem je veliko časa za druženja, klepet, smeh, petje in sklepanje novih prijateljstev. Uspešno delovanje ZKS temelji na dobrem sodelovanju z društvi. V prvih mesecih leta pripravljajo tradicionalna regijska srečanja, ki so namenjena pogovorom o delovanju Zveze na regionalnem nivoju, zbiranju idej in pobud za nadaljnje delo. Občni zbori, regijska in druga srečanja so namenjena povezovanju članstva, zbiranju idej, oblikovanju predlogov in iskanju predstavnic, ki bi slovenske kmetice dobro poslušale in prenašale zahteve do Zveze in države.
Naše kmetice v svojih kuhinjah skrivajo številne spretnosti pri pripravljanju tradicionalnih jedi, ki so jih pričele izrivati hitro pripravljena hrana. „Pri Zvezi smo se odločili, da promoviramo tradicionalne jedi nekoliko drugače. Organiziramo tekmovanja kot odprte družabne prireditve, na katere želimo privabiti čim več tekmovalk in še več obiskovalcev. Tekmovanja pletenic, kruhov, kruhov iz krušnih peči, šarkljev, potic, poprtnikov, šunke v testu, jabolčnih štrudljev, gibanic … hitro preraščajo lokalne in regionalne okvire. V Zvezi spodbujamo tudi tekmovanja v pripravi jedi na prostem neposredno pred obiskovalci. Za take prireditve so primernejše jedi na žlico iz lonca. Tako tekmujemo v pripravi kisle »žüpe«, bučne juhe, »ajmohtu« in v pripravi štrukljev. Cenimo jedi, ki so skoraj izginile v pozabo, a so neprecenljive in omogočajo pripravo bogate jedi iz tistega, kar je pač pri roki. Ocenjujejo se tako okus, izgled in iznajdljivost, komisija jedi tudi komentira in nagradi“, poudarjajo na ZKS.
Poleg različnih tekmovanj, izobraževanj ter tematskih druženj pri ZKS spodbujajo različne oblike druženja, katerih osnovni namen je povezovanje slovenskega podeželja in odmevnost v lokalnem okolju. Na prehodu pomladi v poletje organizirajo obisk zadnjih zmagovalk za naslov mlade kmetice leta in kmetice leta. Mlado kmetico izbirajo vsako leto v organizaciji založbe Kmečki glas, pri organizaciji izbora in obiska pa sodeluje tudi ZKS. Pri izboru se mlade kmetice pomerijo v znanju, tiste boljše pa se pomerijo tudi v spretnosti. Odmevna prireditev ob svetovnem dnevu kmetic je prav gotovo izbor kmetice leta. Kmetice se tradicionalno udeležijo enodnevnega pohoda v hribe. Na vse družabne prireditve povabijo tudi družinske člane in prijatelje, da se jim oddolžijo za pomoč in razumevanje. Vsako leto ZKS organizira državne ženske kmečke igre. Igre so plod domišljije gostiteljic, ki igre pripravljajo. So sicer šaljive in primerne za vse generacije. Igre povzemajo tradicionalna kmečka in gospodinjska opravila in krajevne posebnosti. Ekipe pridejo iz različnih krajev, običajno v kraj zmagovalk predhodnega leta in s seboj pripeljejo navijačice. Prav tako si igre lahko ogledajo »firbci« od blizu in daleč. Namen je v prvi vrsti družabno srečanje in ohranjanje kulturne dediščine slovenskih krajev in podeželja. Tako utrjujemo vezi med kmeti iz različnih krajev Slovenije na šaljiv način. Sprva so bile kmetice hudo tekmovalne in so se ob smoli precej razžalostile ali celo razjezile. Sedaj ostaja predvsem zdrava tekmovalnost, ki spodbudi kmetice, da se trudijo in znajo uživati tako ob zmagi kot svoji »polomiji«, ki jo spremenijo v šalo ali »črno anekdoto«. Pri Zvezi opažajo staranje članstva, zato so veseli, kadar v ekipah sodelujejo tudi mlajše članice. Članice se vsako leto pomerijo v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico, ki jo pripravimo v okviru državnega tekmovanja oračev. Delovanje ZKS predstavljajo tudi na sejmih. Vsako leto se udeležijo mednarodne sejemske prireditve Agra v Gornji Radgoni. Zelo zanimiva je tudi tematska razstava Ročna dela Slovenije v okviru sejma na Bučki, predstavitve potekajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem ipd. Oktober je mesec, ko kmetje pobirajo sadove svojega dela. Tako ni prav nič čudno, da praznujejo mednarodni dan hrane (16. okt.) in svetovni dan kmetic (15. okt.) prav ta mesec.
„Največja skrb za hrano zlasti v težkih trenutkih naravnih nesreč ali družbenih konfliktov obleži na plečih kmetic. V sodobnem globalnem svetu so kmetice v okolju, iz katerega prihajajo, dostikrat spregledane, prav tako pa tudi njihova prizadevanja za pridelovanje varne hrane, varovanje naravne in kulturne dediščine oz. izročila. Prav za ozaveščanje javnosti o pomembni vlogi kmetice in promociji kmečkega poklica v Zvezi vsako leto izberemo kmetico leta, ki je s svojim družbenim delovanjem pustila sled ne samo v svojem okolju, ampak tudi na državnem nivoju... Pestrost dejavnosti in družbena aktivnost zahteva tudi spretnosti, ki jih kmečko delo ne vključuje in sprva v tem nismo bile najbolj vešče. Zato pri Zvezi organiziramo različne seminarje“, pravijo na Zvezi.
Ko so si kmetice končno le odtrgale nekaj časa zase, odložile predpasnik in pomahale družinam v pozdrav „Grem k društvu, pridem pozno!“, so se kmalu začele spogledovati tudi s tujino. Prvi koraki so bili na ekskurzijo nekaj metrov čez mejo k zamejskim Slovencem v Italijo in Avstrijo, na Hrvaško, kasneje pa so se opogumile in odšle v Gornjo Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, Srbijo, Albanijo, na Poljsko, nepozaben je bil tudi obisk Bruslja in belgijskega podeželja. Nepozabno je bilo izmenjava z Angležinjami iz okolice Oxforda...
Pomembna naloga ZKS je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ohranjajo stara orodja in pripomočke za delo na kmetiji in v hiši, načine kmetovanja, tradicionalne navade, narodne pesmi in plese, prav tako pa se naše članice opogumljajo v pisanju pesmi, zapisovanju in likovnemu poustvarjanju utrinkov iz življenja na kmetiji. Težko bi našteli vse vrste tehnik likovnega izraza, ki ga članice obvladajo. Zveza spodbuja članice k ustvarjanju in vsako leto razpiše tekmovanje za fotografijo in sliko na določeno temo. Članice rade sodelujejo na teh natečajih. Posameznice čez leto nabirajo zanimive fotografije, nekatere pa motive raje iz podeželja narišejo s svinčnikom na papir ali z barvami na platno. Ker so poslana dela kakovostna, jih razstavimo najprej ob izboru kmetice leta v oktobru, kasneje pa Zveza organizira potujoče razstave ob raznih dogodkih, kolekcijo fotografij in slik pa lahko za svoje prireditve izposodijo tudi lokalna društva. Vsako leto skupaj z lokalnimi društvi organiziramo jesenske večere z nastopi naših pevskih skupin, ki ohranjajo ljudske pesmi, priredijo priložnostne in družbeno angažirane pesmi, v katerih izpostavljajo delovanje društev, lokalne probleme in odločitve kmetijske politike, ki niso skladne z »zdravo kmečko pametjo«. Srečanja popestrijo s plesi. Še posebno lepo je bilo, ko je sestavljena skupina pevk, Zvezo in Slovenijo predstavljala na Evropskem srečanju ljudskih pevcev in godcev na Poljskem. Med članicami so tudi pesnice, kar dokazuje pesniška zbirka »Prisluhnite nam«, ki jo tudi rade prebirajo.
“Do sedaj sem imel možnost, da sem se srečal s kmečkimi ženami in ZKS vsako leto 15. oktobra, na svetovni dan kmetic, vedno pa sem si želel, da se srečamo večkrat letno. Danes je prva taka priložnost, na nek način ustvarjamo zgodovino – pred nami je nov projekt – vaš letni koledar. Zavedam se, kakšen del bremena kmetijske proizvodnje pa tudi podeželskega prostora – 90% Slovenije je namreč le-tega, in tudi več kot polovica ljudi v Sloveniji živi na podeželju – leži na plečih kmečkih žena“, je ob tej priložnosti poudaril minister Židan, ki dejal, da bo v kratkem (s spremembo Zakona o kmetijstvu) predsednica ZKS, postala članica pomembnega posvetovalnega telesa ministra – Sveta za kmetijstvo in podeželje RS. Nadalje je minister Židan poudaril pomembnost tradicije združevanja in medosebnega spoštovanja, tako v tej organizaciji, kot tudi na splošno v Sloveniji. Zgled ZKS je potrebno prenesti na več področij družbenega življenja. Ob tem se je Židan vsem kmeticam zahvalil za njihovo delo in „prijazen nasmeh“, ki ga doživi vsakič, ko obišče katero izmed kmetij.
Zraven je bil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki podpira delo kmečkih žena in ZKS, in ki je dejal, so so kmečke žene biser slovenskega kmetijstva. Ko je Vrisk čestital ZKS za njihovo požrtvovalno dolgoletno delo, je dodal: „Pogosto se premalo zavedamo pomena dela kmečkih žena, ki so nepogrešljive za uspešno gospodarjenje na kmetijah in pri razvoju družabnega življenja na podeželju. Zadruge in zveza zelo dobro sodelujemo z ZKS in posameznimi Društvi podeželskih žena in deklet, ki aktivno delujejo na podeželju, pri pripravi raznih dogodkov na podeželju. S svojim delom in vloženim trudom ohranjajo tradicijo in običaje na podeželju, negujejo pristno slovensko kulinariko in s tradicionalni recepti bogatijo tudi zbirko za prihodnje rodove. Želim jim še naprej uspešno delo, ki ga bomo z veseljem in po svojih močeh podpirali tudi v prihodnje, saj so kmečke žene zares biser slovenskega kmetijstva,“
ZKS je sicer nepolitična, neprofitna organizacija s statusom društva v javnem interesu. Je stanovska organizacija kmečkih žena, deklet in žena iz podeželja, v katero se društva prostovoljno vključujejo. Vzpodbujamo neselektivno vključevanje žensk v društva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo tako poklicno, prostočasno ali pa so le občudovalke in porabnice pridelkov iz lokalnega okolja. Osnovna naloga je povezovanje podeželskih žena in zagovarjanje njihovih pravic. V Zvezi se zavedajo, kako pomembno je opozarjati na probleme. To lahko družba sicer razume kot kmečko nerganje, zato spodbujajo aktivno sodelovanje pri oblikovanju rešitev, da z izpostavljanjem pomislekov in usklajevanjem predlogov v času nastajanja rešitve prepričajo druge ali pa se dajo prepričati v zadovoljstvo vseh strani. ZKS pri uresničevanju ciljev sodeluje z društvi, ministrstvi pristojnimi za kmetijstvo, socialno delo in znanost, KGZ Slovenije in njenimi zavodi, ZPMS ter Sindikatom kmetov Slovenije. Priključile so se tudi aktivnostim SOS telefona za preprečevanje vseh vrst nasilja, promociji zdravja in preventivnih programov SVIT in DORA ter drugimi stanovskimi organizacijami kmetov.
Zimski dnevi so kratki, a noči dolge. Zemlja počiva, živali pa se lahko zaupa v oskrbo sopotnikom ali mlajši generaciji. ZKS durštva podeželskih žena in deklet v tem času organizirajo različne aktivnosti, izobraževanja, delavnice, poučna predavanja o skrbi za zdravo življenje, izvajajo ročna dela ipd. Ob vsem tem je veliko časa za druženja, klepet, smeh, petje in sklepanje novih prijateljstev. Uspešno delovanje ZKS temelji na dobrem sodelovanju z društvi. V prvih mesecih leta pripravljajo tradicionalna regijska srečanja, ki so namenjena pogovorom o delovanju Zveze na regionalnem nivoju, zbiranju idej in pobud za nadaljnje delo. Občni zbori, regijska in druga srečanja so namenjena povezovanju članstva, zbiranju idej, oblikovanju predlogov in iskanju predstavnic, ki bi slovenske kmetice dobro poslušale in prenašale zahteve do Zveze in države.
Naše kmetice v svojih kuhinjah skrivajo številne spretnosti pri pripravljanju tradicionalnih jedi, ki so jih pričele izrivati hitro pripravljena hrana. „Pri Zvezi smo se odločili, da promoviramo tradicionalne jedi nekoliko drugače. Organiziramo tekmovanja kot odprte družabne prireditve, na katere želimo privabiti čim več tekmovalk in še več obiskovalcev. Tekmovanja pletenic, kruhov, kruhov iz krušnih peči, šarkljev, potic, poprtnikov, šunke v testu, jabolčnih štrudljev, gibanic … hitro preraščajo lokalne in regionalne okvire. V Zvezi spodbujamo tudi tekmovanja v pripravi jedi na prostem neposredno pred obiskovalci. Za take prireditve so primernejše jedi na žlico iz lonca. Tako tekmujemo v pripravi kisle »žüpe«, bučne juhe, »ajmohtu« in v pripravi štrukljev. Cenimo jedi, ki so skoraj izginile v pozabo, a so neprecenljive in omogočajo pripravo bogate jedi iz tistega, kar je pač pri roki. Ocenjujejo se tako okus, izgled in iznajdljivost, komisija jedi tudi komentira in nagradi“, poudarjajo na ZKS.
Poleg različnih tekmovanj, izobraževanj ter tematskih druženj pri ZKS spodbujajo različne oblike druženja, katerih osnovni namen je povezovanje slovenskega podeželja in odmevnost v lokalnem okolju. Na prehodu pomladi v poletje organizirajo obisk zadnjih zmagovalk za naslov mlade kmetice leta in kmetice leta. Mlado kmetico izbirajo vsako leto v organizaciji založbe Kmečki glas, pri organizaciji izbora in obiska pa sodeluje tudi ZKS. Pri izboru se mlade kmetice pomerijo v znanju, tiste boljše pa se pomerijo tudi v spretnosti. Odmevna prireditev ob svetovnem dnevu kmetic je prav gotovo izbor kmetice leta. Kmetice se tradicionalno udeležijo enodnevnega pohoda v hribe. Na vse družabne prireditve povabijo tudi družinske člane in prijatelje, da se jim oddolžijo za pomoč in razumevanje. Vsako leto ZKS organizira državne ženske kmečke igre. Igre so plod domišljije gostiteljic, ki igre pripravljajo. So sicer šaljive in primerne za vse generacije. Igre povzemajo tradicionalna kmečka in gospodinjska opravila in krajevne posebnosti. Ekipe pridejo iz različnih krajev, običajno v kraj zmagovalk predhodnega leta in s seboj pripeljejo navijačice. Prav tako si igre lahko ogledajo »firbci« od blizu in daleč. Namen je v prvi vrsti družabno srečanje in ohranjanje kulturne dediščine slovenskih krajev in podeželja. Tako utrjujemo vezi med kmeti iz različnih krajev Slovenije na šaljiv način. Sprva so bile kmetice hudo tekmovalne in so se ob smoli precej razžalostile ali celo razjezile. Sedaj ostaja predvsem zdrava tekmovalnost, ki spodbudi kmetice, da se trudijo in znajo uživati tako ob zmagi kot svoji »polomiji«, ki jo spremenijo v šalo ali »črno anekdoto«. Pri Zvezi opažajo staranje članstva, zato so veseli, kadar v ekipah sodelujejo tudi mlajše članice. Članice se vsako leto pomerijo v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico, ki jo pripravimo v okviru državnega tekmovanja oračev. Delovanje ZKS predstavljajo tudi na sejmih. Vsako leto se udeležijo mednarodne sejemske prireditve Agra v Gornji Radgoni. Zelo zanimiva je tudi tematska razstava Ročna dela Slovenije v okviru sejma na Bučki, predstavitve potekajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem ipd. Oktober je mesec, ko kmetje pobirajo sadove svojega dela. Tako ni prav nič čudno, da praznujejo mednarodni dan hrane (16. okt.) in svetovni dan kmetic (15. okt.) prav ta mesec.
„Največja skrb za hrano zlasti v težkih trenutkih naravnih nesreč ali družbenih konfliktov obleži na plečih kmetic. V sodobnem globalnem svetu so kmetice v okolju, iz katerega prihajajo, dostikrat spregledane, prav tako pa tudi njihova prizadevanja za pridelovanje varne hrane, varovanje naravne in kulturne dediščine oz. izročila. Prav za ozaveščanje javnosti o pomembni vlogi kmetice in promociji kmečkega poklica v Zvezi vsako leto izberemo kmetico leta, ki je s svojim družbenim delovanjem pustila sled ne samo v svojem okolju, ampak tudi na državnem nivoju... Pestrost dejavnosti in družbena aktivnost zahteva tudi spretnosti, ki jih kmečko delo ne vključuje in sprva v tem nismo bile najbolj vešče. Zato pri Zvezi organiziramo različne seminarje“, pravijo na Zvezi.
Ko so si kmetice končno le odtrgale nekaj časa zase, odložile predpasnik in pomahale družinam v pozdrav „Grem k društvu, pridem pozno!“, so se kmalu začele spogledovati tudi s tujino. Prvi koraki so bili na ekskurzijo nekaj metrov čez mejo k zamejskim Slovencem v Italijo in Avstrijo, na Hrvaško, kasneje pa so se opogumile in odšle v Gornjo Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, Srbijo, Albanijo, na Poljsko, nepozaben je bil tudi obisk Bruslja in belgijskega podeželja. Nepozabno je bilo izmenjava z Angležinjami iz okolice Oxforda...
Pomembna naloga ZKS je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ohranjajo stara orodja in pripomočke za delo na kmetiji in v hiši, načine kmetovanja, tradicionalne navade, narodne pesmi in plese, prav tako pa se naše članice opogumljajo v pisanju pesmi, zapisovanju in likovnemu poustvarjanju utrinkov iz življenja na kmetiji. Težko bi našteli vse vrste tehnik likovnega izraza, ki ga članice obvladajo. Zveza spodbuja članice k ustvarjanju in vsako leto razpiše tekmovanje za fotografijo in sliko na določeno temo. Članice rade sodelujejo na teh natečajih. Posameznice čez leto nabirajo zanimive fotografije, nekatere pa motive raje iz podeželja narišejo s svinčnikom na papir ali z barvami na platno. Ker so poslana dela kakovostna, jih razstavimo najprej ob izboru kmetice leta v oktobru, kasneje pa Zveza organizira potujoče razstave ob raznih dogodkih, kolekcijo fotografij in slik pa lahko za svoje prireditve izposodijo tudi lokalna društva. Vsako leto skupaj z lokalnimi društvi organiziramo jesenske večere z nastopi naših pevskih skupin, ki ohranjajo ljudske pesmi, priredijo priložnostne in družbeno angažirane pesmi, v katerih izpostavljajo delovanje društev, lokalne probleme in odločitve kmetijske politike, ki niso skladne z »zdravo kmečko pametjo«. Srečanja popestrijo s plesi. Še posebno lepo je bilo, ko je sestavljena skupina pevk, Zvezo in Slovenijo predstavljala na Evropskem srečanju ljudskih pevcev in godcev na Poljskem. Med članicami so tudi pesnice, kar dokazuje pesniška zbirka »Prisluhnite nam«, ki jo tudi rade prebirajo.
Zadnje novice
