Ko smo se nedavno mudili na področju občine Cerkvenjak, smo s ceste, pri družini Marije in Ferdinanda Kocuvana v Peščenem Vrhu, zagledali velik kup krmne pese. V preteklosti so jo pridelovali vsi kmetje, kočarji in viničarji. To je bila pomembna hrana za prašiče. Kot priboljšek so jo krmili tudi živini, zlasti mlekaricam, da so dajale več mleka. Danes so redki, ki pridelujejo to poljščino.
Kocuvanovi so nam o gojitvi pese povedali: »Smo maloposestniki in redimo le nekaj prašičev. Kot vsi drugi rejci prašičev, smo tudi mi v preteklosti gojili krmno, mi smo rekli svinjsko, peso. Zmleto ali naribano, smo krmili prašičem. Ker še redimo prašiče, smo obdržali stari način krmljenja, le s to razliko, da sedaj k naribani pesi dodajamo več koruznega »šrota«, se pravi zmlete koruze. Meso svinj, ki so krmljene na tak način, je boljšega okusa, mislimo pa da je tudi bolj zdravo. Letos je pesa zares dobro obrodila. Tako debele še nismo pridelali. Posamezni primerki tehtajo več kot 15 kilogramov. Ker je pridelek obilen, bomo del pridelka shranili v kleti, del pa v zasipnici, mi pravimo »repnici«. V njej ostane pesa sveža vse do spomladi.«