Medtem ko so v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih težav letos odpadle skorajda vse predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Treh kraljev..., enako bodo odpadle tudi Silvestrska, Novoletna, Antonova, Prešernova, Svečnična...), se to ni zgodilo s Štefanovo trgatvijo. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je že devetič potekala kar na dvorišču. Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, je namreč pripravili 9. „Štefanovo trgatev“ kar na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za okoli 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjakovi pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču, ter bližnjem parkirišču.

Letošnja trgatev je bila kar „topla“, kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo. Tudi na letošnji, 9. trgatvi je bila zraven več deset „trgačev“, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem so eni trgali, drugi stiskali..., pa spet pokušine vin. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vinskih vitezov, vse skupaj pa so popestrili odlični glasbeniki iz Halgato benda. In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili dobrih 300 litrov sladkega „gamaja“, ki je meril nad 100 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov Štefanovega vina gamay“, in ga družno pohvalili. Lani so sicer stisnili nekaj manj vina kot letos. A to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2015“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin.

Posebej kaže omeniti, da so se izkazali tudi „Lovenjakovi“ kuharji na čelu s chefom Jožetom Činčem-Pepijem, ki so letos francoskemu vinu ponudili same južnoameriške specialitete. Najprej je že pred trgatvijo na mizi bila argentinska enolončnica iz različnih vrst zelenjave ter teletine in jagnjetine. V času trganja so se na nekoliko nenavaden način pekla argentinska nabadala z različnimi vrstami mesa, seveda pa argentinskih specialitet ni manjkalo niti z žara...

Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo...). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,...), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,...), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,...). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.

KONZULAT POD ŠTORKLJINIM GNEZDOM

Od lanske, 8. Štefanove trgatve je na „Lovenjakovem dvoru“ v Polani pri Murski Soboti tudi Konzulat Slovenskega reda vitezov – omizje za Pomurje. Gostitelj Štefan Pavlinjek je namreč takrat od predhodnika Franca Škorbarja prevzel funkcijo konzula, tajnik reda pa je ostal Zlatko Borak. To je sucer prvi „Viteški konzulat“ v Sloveniji, podobne pa odpirajo tudi v ostalih sedmih omizjih po državi. „Po svetu sem že pogosto bil gost tovrstnih viteških konzulatov, kjer se srečujejo konzuli in vitezi, ki sprejemajo različne odločitve. In zato sem si omislil, zakaj tudi Pomurje ne bi imelo svoj sedež omizja za druženje in strokovno delo vitezov. Tako je nastal konzulat tukaj v Polani, kjer se zbiramo, družimo in širimo kulturo pitja naših odličnih vin. Ne smemo pozabiti, da nam že manjka druženja, manjka nam časa za različne pogovore in druženja, ter tudi priložnost, da ob kozarčku zapojemo kakšno lepo slovensko pesem“, nam je povedal konzul pomurskega viteškega omizja Štefan Pavlinjek.