Ugledna strokovnjaka spregovorila o dveh izjemno nevarnih obolenjih zlasti moških, raku na prostati in debelem črevesu V Zdravstvenem domu Gornja Radgona, ki pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vseskozi skrbijo tudi za različne preventive aktivnosti, ki naj bi pozneje zmanjšale število obolelih s takšnimi in drugačnimi obolenji. Kot pravi direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., se v zavodu zavedajo, da je preventiva zelo pomemben del njihove dejavnosti. In med preventivo spada tudi vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti, torej poučevanje v obliki strokovnih posvetov in predavanj. Zato so v februarju in marcu pripravljajo izjemno aktualni predavanji, ki so namenjeni vsem občanom, predvsem pa moškim, ki še zlasti obolevajo z nevarnimi boleznimi, ki jih tokrat predstavljata ugledna strokovnjaka. „S pomočjo spec. urologa Bojana Šutarja, dr. med., in spec.int., Maje Šeruga, dr. med., smo pripravili predavanje o raku na prostati, in raku na debelem črevesu, za vse prebivalce veh štirih občin, naših ustanoviteljic. Predavanji za občane občine Gornja Radgona in občine Sv. Jurij ob Ščavnici sta izvedeni v mesecu februarju, predavanji za občane občine Radenci in občine Apače pa bosta v mesecu marcu“, nam je povedala Silvestra Krajnc Bezjak, direktorica ZD Gornja Radgona.
Na kraju samem je dr. Šerugova predstavila program Svit, katerega cilj je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Na ta način državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki državljanom lahko prihranil veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. „Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte! Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je tudi kri v blatu. Če opazite v blatu kri, se morate vsekakor nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. V Programu Svit uporabljamo imunokemični test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da pri vas odkrijemo kri v blatu, vas pošljemo na nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih lahko razjasnimo, kaj povzroča krvavitev“, je med drugim dejala dr. Šerugova.
Če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, so možnosti popolne ozdravitve zelo dobre, če pa bolezen odkrijejo pozno, so lahko posledice hujše. Izpostavilo pa se je, da se večina ljudi boji tako odkritja kot predvsem kolonoskopije. Gre za preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledajo v notranjost človekovega telesa. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil in diagnostičnih centrih.
„Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je po navadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo...“, je med drugim dejala internistka Maja Šeruga, dr. med., ki je dogovarjala tudi na vprašanja kakšnih šestdesetih ljudi v avli OŠ Gornja Radgona.
Enako je na vprašanja odgovarjal tudi urolog Bojan Šutar, ki je prav tako opozoril, da so bolezni prostate prepogoste, da bi smele biti tabu. Samo v Pomurju je bilo lani odkritih nad sto primerov raka na prostati, pred nekaj leti le pol toliko. Več kot polovica moških ima po 50. letu težave s prostato, kljub visoki obolevnosti pa je ozaveščenost o zdravju in boleznih prostate pri nas nizka, ugotavlja dr. Šutar, ki ocenjuje, da le petina moških, ki ima težave s prostato, o njih spregovori in približno polovica teh se kasneje zdravi. Ker ima zdravstveno stanje prostate v mlajših letih določen vpliv na razvoj bolezni prostate v starejših letih na primer na benigno povečanje prostate in na rak na prostati, ki sta v Sloveniji v porastu, je o teh temah pomembno govoriti. Zato izvaja združenje urologov v večjih slovenskih mestih do maja akcijo ozaveščanja, obiskovalci pa imajo možnost izpolniti diagnostični vprašalnik, kar se je dogajalo tudi v Gornji Radgoni.
„Težave z uriniranjem, in sicer slab curek, dolgo čakanje, da urin priteče, prekinjajoč curek, pogosto uriniranje in pa nenaden občutek močnega pritiska na uriniranje, kar je včasih povezano tudi z uhajanjem urina, okužbe sečnega mehurja in nastanek kamnov, nenadna zapora seča in bolečine v sečnem mehurju, so najbolj pogoste posledice benignega povečanja prostate, ki zajame centralni del žleze okrog sečnice, ki poteka skozi prostato. Druga najpogostejša bolezen prostate je rak na prostati, ki nastane najpogosteje na robu žleze in v začetni fazi bolezni ne povzroča nobenih težav. Zato bolezen odkrijemo ali z otipanjem, ker je to tkivo trdo in se loči od normalnega, ali pa na podlagi merjenja koncentracije PSA v krvi. Prav zato, ker rak na prostati v začetni fazi ne povzroča nobenih težav, so priporočljivi redni pregledi prostate pri moških po 50. letu, podobno kot se iščejo maligne bolezni rodil aktivno pri ženskah. Rednih preventivnih pregledov v specialističnih uroloških ambulantah pri nas ni, ker zanje ni plačnika, v te ambulante pridejo moški takrat, ko že imajo težave. Vsa preventiva se dogaja pri splošnih zdravnikih, ki imajo sedaj možnost, da na stroške plačnika določajo PSA na tri leta, kar pa je morda nekoliko preredko“, pojasnjuje urolog Bojan Šutar, dr. med. spec.
Benigno povečanje prostate prizadene približno vsakega drugega moškega po 50. letu - nekateri imajo blage težave, drugi hude. Kasneje je delež z vsakim desetletjem večji, po 80. letu ima že večina moških težave zaradi benignega povečanja prostate. Rak na prostati je tretja najpogostejša oblika raka pri moških. Samo v Pomurju je bilo lani odkritih okrog sto primerov te oblike raka, v slovenskem prostoru pa okrog 900. „Še dve leti nazaj je bilo v Pomurju odkritih 70 primerov raka na prostati in pred tem le 50. To ne pomeni nujno, da je rak na prostati pri nas v takšnem porastu, lahko gre za to, da se ga bolj odkriva ali da prihajajo pacienti pogosteje na preglede. Bolezenski znaki se namreč lahko pojavijo šele leta potem, ko posameznik zboli za rakom na prostati. Da bi upočasnili proces benignega povečanja prostate, lahko moški naredijo zelo malo. Lahko se deloma omilijo težave z določeno izbiro hrane in pijače. Glede raka na prostati vemo, da je v jugovzhodni Aziji bolj redek, kar pripisujejo tudi prehrani (riž), je pa rak na prostati, dodaja, pogostejši v družinah, kjer ga je kdo že imel. Če ga je imel na primer oče ali brat, je pri drugih moških sorodnikih večja verjetnost, da zbolijo“, pravi dr. Šutar, ki dodaja, da je s zdravili benigno povečanje prostate mogoče zaustaviti ali upočasniti, dokler pacient redno jemlje zdravila. Če terapijo preneha, bolezen spet napreduje. Ozdravitve ni, gre le za izboljšanje simptomov in kvalitete življenja. Pri raku na prostati je ozdravitev možna. Če je ta omejen na prostato, in v okrog 70 odstotkih odkritih primerov je tako, v glavnem pride do ozdravitve. V primerih, ko rak ni omejen na prostato, pa ozdravitve ni, z zdravili ali z obsevanjem se da bolezen le upočasniti. Čeprav se težave z zdravjem prostate povečujejo s starostjo, pa zdravniki tudi mlajšim moškim svetujejo obisk ambulante takoj, ko posameznik zazna težave z uriniranjem.
Prostata je sicer moška spolna žleza, ki se nahaja na izhodu iz sečnega mehurja med danko in sramno kostjo. Obdaja začetni del sečnice, v katero izloča svoje izločke. V ta del sečnice se stekata tudi semenovoda. . Izloček prostate je del semenske tekočine, v njem so sestavine, pomembne za ohranitev, prehrano in gibljivost semenčic.