UPOKOJENEC, 63-LETNI JOŽE PRED 50 LET MLAJŠO ZALO!

V Prekmurju so se pomerili v ročni košnji po starem; Zmagali sta domača upokojenca pred 13 – letnico in njenega dedka. ..
Polanski Pücki, ki delujejo v okviru društva Štrk Slovenija iz Velike Polane, med drugim, že več let s tradicijo ohranjajo ljudske običaje, med njimi tudi košnjo po starem kot so to počeli naši predniki. In ker je košnja v Prekmurju pomembno opravilo, je v Veliki Polani to pomembna tudi etno prireditev, kjer se vedno zbere veliko domačinov in gostov. Zato so letos pripravili že 9. »Tekmovanje v košnji trave z ročno koso«, na katerem je nastopilo 15 ekip iz širšega območja severovzhoda države. Poleg večine domačih društev in organizacij, so zraven bile tudi ekipe od drugod, med njima tudi z desnega brega reke Mure, iz Prlekije. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil, 68 – letni Alojz Jerebic, sicer podžupan občine Velika Polana, najmlajša pa šele 13 – letna Zala Janža iz Bratoncev, ki je tekmovala (s koso) skupaj s svojim dedkom, nekaj čez 60 let starim Janezom Korenom, sicer znanim slovenskim koscem, ki že vrsto let nastopa za Društvo koscev in kosic Slovenije.
Že pred tekmovanjem in poznejšim druženjem, je vse kosce, obiskovalce ter kmetijske stroje in opremo, katero so domačini pripeljali, je blagoslovil velikopolanski župnik Boris Tibaut. Seveda na dobro obiskani prireditvi ni manjkalo dobre kapljice, ter okusnih jedi, saj je Štefan Šimonka – Fičo, s pomočniki, v kotlu skuhal kar 100 litrov enkratnega pasulja, poleg sta Elizabeta in Jože Lebar, v kotlu cvrla krompir, cela ekipa je v soseščini pekla zelavnke... In zanimivo, vse to s pijačo vred je bilo praktično brezplačno, pravzaprav so lahko prisotni v posebno škatlo vrgli kakšen prostovoljni prispevek.
Komisija pod vodstvom Jožeta Šemna je imela veliko dela, saj so morali oceniti 15 odličnih ekip, v ospredju pa je bila hitrost košnje, hitrost grabljanja in oblika kopice pograbljanega sena. Seveda je veliko točk prinesla tudi kakovost pokošene „parcele“. Večina je vse skupaj opravila izvrstno, nekateri malo manj kakovostno, eni zelo hitro, drugi malo počasneje, a je tukaj obveljal olimpijski moto: važno je sodelovati. In kar 12 ekip je prejela priznanje za sodelovanje, saj so vsi osvojili četrto mesto, tri najboljše ekipe pa so prejele tudi lepe pokale občine Velika Polana. Prvo mesto je osvojila ekipa Društva upokojencev Velika Polana (Jože in Cilka Režonja), pred 13-letno Zalo Janža, ki je kosila, in njenim dedkom Janezom Korenom, ki je grabljal (Društvo koscev in kosic Slovenije), tretje mesto pa je pripadlo ekipi Prlekija (Vera in Franc Šiftar iz Podgradja pri Ljutomeru).
»Pred desetletjem smo vstopili v EU. Vsi samo nekam hitimo, zato je prav, da se včasih ob prireditvah, kot je naše tekmovanje v košnji, vrnemo v preteklost, h koreninam, se spomnimo, kako lepo je bilo, ko smo se v vročih poletnih dneh po naporni košnji, sušenju in pospravljanju sena, kopali v Ledavi, tukaj ob Copekovem mlinu, v jesenskih dneh pa smo otroci cele vasi, pasli krave po bližnjih pašnikih…«, nam je ob začetku zanimive letošnje etno prireditve v Mali Polani, med drugim povedal poznejši zmagovalec Jože Režonja, ki ni pozabil, da je naval kmetijske mehanizacije in strojev nedvomno za kar nekaj užitkov prikrajšal današnjo mladino, kajti ti so prikrajšani za številna stara kmečka opravila, ki so kljub njihovi težavnosti pogosto bili pravi praznik. Ravno zaradi tega so dandanes dobrodošla razna društva in aktivi, ki skrbijo za ohranjanje starih kmečkih običajev, kjer se vsaj za kratko občutijo vsi ti užitki. In med nje nedvomno sodi tudi omenjeno društvo Polanski Pücki, kjer vsako leto med drugim pripravljajo tudi tekmovanje koscev, kjer številni tekmovalci in tekmovalke vedno znova zavihajo rokave in nabrusijo svoje kose, ter na travniku pokažejo vse spretnosti iz tega zahtevnega, a tudi zanimivega kmečkega opravila, ki ga v zadnjem času opravljajo le še kosilnice in traktorji. In zato je dobro, da tovrstne priredite ne bi zamrle, kajti s tem bi v pozabo odšlo pomembno ljudsko izročilo. Ob pridnih velikopolanskih organizatorjih temu gotovo ne bo tako.