Vsako mesto ima svojo zgodovino. Ima jo tudi mesto Gornja Radgona, ki je dobilo naslov mesta 1953. leta. V mestu je nekaj zgodovinskih zgradb s častitljivo starostjo. To so predvsem radgonski grad, Burgeršpital in hiše na Spodnjem in Zgornjem Grisu.
V novejšo zgodovino gotovo sodi tako imenovani Nemški blok na Partizanski cesti, v katerem je 26 stanovanj. Zakaj nosi ime Nemški blok? To ime si je prislužil zato, ker so ga pričeli graditi v času druge svetovne vojne. Ker nas zanima zgodovina, smo iskali vire, kako je potekala gradnja tega bloka. Imeli smo srečo, da smo v bloku odkrili moža, ki je kot skladiščnik, po potrebi tudi »podavač«, sodeloval pri dokončanju bloka. To je bil, danes 86 letni, Franc Rauter. Mož zdravega duha in dobrega spomina, nam je povedal marsikaj zanimivega, ki bi sicer šlo v pozabo. »Nemški blok so začeli, leta 1943, graditi Nemci. Gradili so ga angleški ujetniki. Ker sem kot šolar iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni hodil tod mimo po tedanji makadamski cesti, se dobro spominjam, da je na tem mestu, pod cesto, delovala žaga. Blok so začeli graditi 1943. leta. Ker sem bilo tisto leto mobiliziran v »Arbetsdinst«, od tam pa direktno rekrutiran v nemško vojsko, iz katere sem se vrnil 1945. leta, o sami zidavi bloka ne vem nič. Vem pa, da je nadaljevanje gradnje bloka po končani vojni opravljalo gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora. Vodja gradbišča je bil ing. Berk. Pri njem, se pravi pri Konstruktorju, sem bil kot skladiščnik, po potrebi tudi pomožni gradbeni delavec, zaposlen od 1. februarja do 25. oktobra 1947. leta. Delo sem zapustil, ker sem bil vpoklican v jugoslovansko vojsko na "dosluženje" vojske, kot so rekli, temu služenju vojske, ki so jo služili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Ko sem se po 26-tih mesecih, koncem 1949. leta, vrnil domov, so bila dela pri gradnji bloka že končana. Blok je bil dokončan 1948. leta, stanovalci pa so se vanj vseljevali v letu 1949 in 1950. Stanovanja so tedaj v večini dobili člani tedanje Službe državne varnosti ali kot so rekli UDBE. Naj povem, kot zanimivost, da je dolga leta v prvem vhodu, delovala tudi ambulanta splošnega zdravnika dr. Repiča.«
Še veliko zanimivega smo izvedeli od prijetnega sogovornika. Tudi to, da sta se z ženo Terezijo v blok vselila 1957. leta in to v prvi vhod, ki nosi naslov Partizanska 33. Po njegovem nista tačas najdalj stanujoča v bloku, kajti to bi naj bila Ivanka Avsec. Ostali stanovalci, v bloku ni praznega stanovanja, so se vselili pozneje. Še to smo izvedeli, da je imel vsak vhod svojo skupno pralnico. Blok pa še vedno nosi prvo »oblačilo«, tu mislimo fasadni omet.