Človek skoraj ne more verjeti, da lahko nekdo v sebi obudi nagnjenje do nečesa, ki je bilo potlačeno v njegovi zavesti. To bi lahko rekli za Jožeta Korošca iz Jurovskega dola, ki se je, odkar je v pokoju, posvetil restavriranju in izdelavi nabožnih kipov.Obiskali smo ga na njegovem domu, to je njegovi hiši, v Jurovskem dolu, ki stoji na vzpetini, kjer je do nedavna deloval vrtec. Tisti, ki vstopi v njegovo hišo, takoj začuti, da je pri hiši umetnik. Že pri vhodu je najti káko njegovo umetniško stvaritev. Tudi v kuhinji, v kateri deluje njegova dobra žena Karolina, ki zanj redno skrbi, da uživata zdravo in svežo hrano. Morda je ravno to tisto, kar jima ohranja zdravje in vitalnost.
Nas je zanimala Jožetova ustvarjalnost na področju umetnosti. Zanimalo nas je odkod taka ljubezen do kiparstva in restavriranja. »Ko sem se jaz rodil, oziroma preživljal otroštvo ni bilo veliko možnosti izbire poklica. Rojen sem bil 10. aprila 1927. leta v Jurovskem Dolu številka 46. Vse življenje sem ostal v rojstnem kraju. Pri tem moram biti dosleden. Od doma me je odtegnila vojaška obveznost, saj sem bil 4 leta prisilno mobiliziran v nemški vojski in ujetništvu. To pa še ni bilo dovolj, saj sem moral tudi v Titovi Jugoslaviji služiti vojake in to 26 mesecev. Nemška in naša vojska sta mi vzeli mladostna leta. Po odsluženju vojske sem se posvetil zidarstvu. V tem poklicu sem si prislužil pokojnino. Nazadnje sem bil zaposlen v Avstriji. Imel sem srečo, da sem delal pri zidarjih, ki so obnavljali stare objekte, pa tako tudi cerkve. Tam sem se spoznal z restavriranjem zgradb in tudi sakralne opreme, to je oltarjev in nabožnih podob. Ker sem bil radovedne narave, sem se veliko sukal ob mojstrih, ki so obnavljali kipe. Vse to mi sedaj, ko sem v pokoju prav pride. V letih, odkar sem v pokoju, sem obnovil nešteto podob na obpotnih križih. Po želji kake stranke izdelam tudi leseni del križa in nove kipe Križanega in Marije. Ljudje so spoznali moje delo in me mnogi prosijo, da jim obnovim ali celo postavim kak križ. Čeprav sem v letih, tudi zdravje me daje, mi je to delo v veliko veselje. Še bolj sem vesel, ko lahko sledim kakemu blagoslovu obnovljenega križa, ki so ga lastniki ohranili kot spomin na pretekle čase.«
Da je Jože dober mojster, smo se prepričali z ogledom njegove kiparske delavnice. Pravzaprav so to kletni prostori, ki so natrpani z raznimi starimi, tudi novimi, kipi Križanega in Marij, ki jih obnavlja ali izdeluje Jože. Pokazal nam je več kot 100 let stare kipe, ki čakajo na restavriranje(obnovo). Včasih, zaradi preperelosti, kateremu manjka kak ud, roka ali noga, izdelal pa je tudi že nove glave. Ko nam je razkazoval »delavnico«, uh!, kaj vse je v njej, tu mislimo tudi na orodja, ki jih potrebuje pri delu, nismo mogli verjeti, da je pri tolikih letih sposoben tega zahtevnega dela. Moramo še omeniti, da je s svojimi novimi kiparskimi stvaritvami sodeloval na številnih razstavah, ki so jih prirejalo Društvo upokojencev in Društvo invalidov.