V soboto, 25. maja 2013, sta zakonca Jolanda in Štefan Vereš iz Lenarta, v krogu domačih in prijateljev praznovala zlati zakonski jubilej. Trdnost njunega zakona sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom, katera sta oba potekala v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu. Civilnega je ob pomoči občinske uslužbenke Brigite Rojs ter odsotnosti župana, opravil pooblaščenec občine Lenart, Stanko Kranvogel, ki je zakoncema ob izročitvi zlatoporočne listine čestital za njun zakonski jubilej.
Njuni življenjski zgodbi je ob civilne obredu s sledečimi besedami predstavila Brigita Rojs: »Tečejo, tečejo nitke življenja in v te nitke je vtkana zgodba, dolga polnih 50 let, zakoncev Jolande in Štefana Vereš. Zgodba, ki jo je stkala medsebojna ljubezen, veselje ob spletanju skupnega gnezda, neskončna radost in sreča ob rojstvu otrok, pa tudi neveseli in trpki dogodki. V pisan mozaik življenja, kjer se prepletajo čustva in spomini, sta dodala svoj kamenček. Naj bo trajen in trden, kot je vajina ljubezen, ki je zmogla premagati vse ovire in ostala čista in neminljiva. Jolanda in Štefan sta Prekmurca. Anton Trstenjak pravi, da lastna gruda pomeni prekmurskemu človeku silno mnogo, tako materialno kakor čustveno, zanj je značilna delavnost in skromnost.
Jolandina življenjska pot se je začela 18. oktobra 1942 v Radmožancih v občini Dobrovnik. Štefan se je rodil 22. septembru leta 1940 v kraju Ivanci pri Murski Soboti. Skupno življenjsko pot pa sta začela 11. maja 1963. Delavnost zaznamuje njuno življenje. Jolanda je bila zaposlena v tovarni Žima v Ljubljani, po poroki pa v tekstilni tovarni Svila v Mariboru, vse do svoje upokojitve. Štefan je bil tehnolog v tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Vida, Silvo in Vesna. Življenje jima dodatno polepšajo še trije vnuki in dve vnukinji. V veliko veselje jima je, ko se zbere vsa družina, saj si imajo vedno veliko povedati. Sedaj v pokoju, sta dejavna v Društvu upokojencev Lenart, Štefan je že od začetka v upravnem odboru društva, sedaj pa je tudi predsednik društva. Uživata v naravi, zelo rada gobarita, v veselje jima je delo na njunem vrtu na Gregorčičevi ulici v Lenartu. Rada sta v družbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Na tej poti sta korakala skupaj v lepih in včasih tudi slabih trenutkih, a želja je bila, da bi se ti koraki nadaljevali, saj življenje je lepo, če ga znaš ceniti in živeti.
Najbrž nista vajena velikih besed, zato bomo to voščilo ob vajinem lepem jubileju strnili v eno samo veliko željo: še na mnoga skupna leta, tihe ljubezni, dajanja in odpuščanja, predvsem pa zdravja in dobrega počutja med vsemi, ki vaju imajo radi.« Cerkveni obred je ob zahvalni maši opravil župnik in prodekan Martin Bezgovšek, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Kot zanimivost njune poroke naj omenimo, da sta bili priči zlatoporočencema brata zlatega ženina Ludvik in Martin, ki sta bila priči tudi ob poroki pred petdesetimi leti.