Podobno kot že desetletja in stoletja, je v Negovi na dan ko praznujemo Malo mašo ali Mali Šmaren, potekalo tradicionalno žegnanje, kajti župnijska cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu. Žegnanje, ki je tudi največji praznik ene najbolj znanih vasi v Sloveniji, je tudi letos povzročilo, da so se v Negovo zgrinjale množice vernikov iz domače župnije, ter romarjev od drugod. Na ta dan obiščejo Negovo tudi mnogi, ki so preživeli mladost v tej župniji in živijo po drugih krajih Slovenije in v tujini. To je pravzaprav veliko srečanje znancev in prijateljev, ki se letno enkrat najdejo na tem slavju. Kakor vsako leto, jih je tudi tokrat spremljal razširjeni Pihani orkester Gornja Radgona, v katerem so igrali tudi godbeniki iz Pihalne godbe Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici.

Negovsko žegnanje vsako leto zaznamuje žegnanjska pozna maša. To je dan, ko verniki, tako je bilo tudi tokrat, do zadnjega kotička napolnijo cerkev in sledijo slovesni maši. Žegnajsko mašo je tokrat daroval pater Pepi Lebreht, ki izhaja iz Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Pri maši so sodelovali številni duhovniki in župniki dekanije Lenart. S svojim nastopom pa so jo polepšali tudi ministranti. Še nekaj je posebej zaznamovalo daritev sv. maše. To je bilo ljudsko petje znanih Marijinih pesmi, ki so jih navzoči v cerkvi peli iz srca. V to jih je, z »dirigiranjem«, tudi petjem, motiviral župnik Marjan Rola, ki je župnik v Benediku, ob tem pa upravlja tudi župnijo Negova. Mašno slavje sta s klenkanjem popestrila Stanko Rojko starejši in Stansko Rojko mlajši, ki je župan občine Gornja Radgona.

Kot vsako žegnanje so tudi to v Negovi zaznamovali kramarji, ki so s svojimi stojnicami zasedli »trg« v Negovi. V ta namen je lokalna skupnost zaprla središče Negove in poskrbela za obvoz. Kakor na mnogih žegnajih, se je tudi tu predstavilo največ tistih, ki prodajajo kitajske izdelke. Kot zanimivost, kitajska ura je veljala 6 evrov, skoraj toliko pa stane zamenjava baterije pri digitalni uri. Med kramarji so pristno domačo robo prodajali: lončar Zelko iz Pečarovcev v Prekmurju, Geza Kisilak iz Rogaševcev, ki je prodajal ročno izdelane čevljarske izdelke in Ivan Vajngerl iz Zg. Porčiča, ki ponuja lesene izdelke in izdelke iz šibja. Tu smo še srečali »umetnike« družine Janeza Krambergerja iz Negove in družine Cer iz Črešnjevcev, ki sta na stojnici ponujali lepe ročno izdelane izdelke. Omeniti velja tudi edinega suhorobarja , ki je prihajal iz področja Ribnice, ter Šiviljstvo Šket iz Spodnjega Gabrnika pri Podplatu..

V Negovi pa ni žegnanja brez gasilcev, ki vsako leto na ta dan pripravijo veliko gasilko veselico ob gasilskem domu, kjer poskrbijo za jedačo in pijačo, ter tudi za zabavo. Njihov tradicionalna kulinarična ponudba je bila svinjska pečenka, kisla žüpa in znamenite prleške gibanice. Kot je tradicija, so jo popestrili tudi z bogatim srečelovom, kjer vsaka srečka zadene. Z dobro voljo in ples je letos poskrbel glasbeni ansambel Recesija.

Na gasilski veselici TD Negova vsako leto podeli turistično priznanje Beli lokvanj, katerega je letos prejela družina Borisa Karlo iz Gornjih Ivanjec. Priznanje jim je izročil predsednik TD Negova-Spodnji Ivanjci Zdenko Bratuša.