Božič, ki ga obeležujemo 25. decembra, je krščanski praznik Jezusovega rojstva in eden izmed največjih krščanskih praznikov. Glavna vsebina praznika je, da se je božji sin učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil grehov. Na predvečer praznika bodo v številnih cerkvah potekale polnočnice, na sam božič pa božične maše. Kristjani se na božič, dan ko se je po verovanju Jožefu in Mariji v majhnem mestecu Betlehem rodil Jezus, Božji sin, začnejo pripravljati z adventom, ki se je letos začel 30. novembra, končal pa se bo v sredo, dan pred božičem.

Katoliški nauk uči, da je Bog svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega sina za to, da se nihče, kdor vanj veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel večno življenje. Jezusovo rojstvo tako po katoliškem nauku zagotavlja večno življenje, ki ga podarja Bog, hkrati pa pomeni izpolnitev božje obljube, da bo človeku poslal odrešenika in tolažnika. Na predvečer praznika se katoliški verniki udeležijo polnočnic, ki potekajo po cerkvah, posebna bogoslužja pa potekajo tudi v evangeličanskih cerkvenih občinah. Ljubljanski nadškof in evangeličanski škof vsako leto nekaj dni pred božičem vernikom namenita božični poslanici. Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je v svoji poslanici vsem, posebej pa še tistim, ki se srečujejo s težavami, pomanjkanjem ali boleznijo, zaželel, da bi božič v njih utrdil prepričanje, da jih Bog ni zapustil."Prihaja k vam in ostaja z vami,"je dejal. Jezusovo rojstvo po besedah Zoreta"ne obljublja samo jutrišnjega dne, ampak nam zagotavlja tudi večno življenje"."Kakor je prvo sveto noč razsvetlila svetloba Jezusovega rojstva, tako tudi v mračnost naših dni sije obljuba božje navzočnosti, ki jo potrjuje vsak božični praznik,"je dejal. Evangeličanski škof Geza Filo pa je v poslanici pozval k prizadevanjem za mir, širjenju ljubezni, pomoči, prijateljstvu in spravi. Mir je namreč božji dar, zato si moramo prizadevati, da bi ga v življenju uresničili, je dejal. Sam je tudi prepričan, da nas le malo kateri praznik poveže med seboj ljudstvo kot božič.

Katoliški verniki se na rojstvo odrešenika pripravljajo v tihem pričakovanju z molitvijo in v krogu družine. Mnogi postavijo tudi jaslice in božično drevesce. Jaslice naj bi se v meščanskih domovih začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih domovih pa v 19. stoletju. Okrašeno božično drevo pa se je začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni. Po 2. svetovni vojni je zaradi ideoloških razlogov na javnih prostorih božično drevo za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa se je preselilo v družinski krog. Praznovanje božiča je šele konec 80. let 20. stoletja spet postalo javno. Znova so se začela pojavljati tudi božična drevesa. V božičnem času si je klasične jaslice mogoče ogledati v večini slovenskih cerkva, ponekod pa tradicionalno pripravljajo tudi uprizoritve živih jaslic. Med najstarejše tovrstne jaslice sodi božična zgodba v Postojnski jami. 25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju. Natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega in začetka drugega stoletja. O njem govorita judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi rimska zgodovinarja tistega časa - Tacit in Svetonij.

Rojstvo Jezusa Kristusa je zahodni svet prevzel tudi kot prelomnico za štetje let, čeprav je zelo verjetno, da se je Jezus rodil nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju naložil benediktincu Dioniziju Maliju, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, a ta naj bi se pri izračunu zmotil. Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Razlog je gregorijanski koledar, ki ga je v 16. stoletju prevzela Katoliška cerkev in se za 13 dni razlikuje od julijanskega koledarja. Tako Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhaja 7. januarja. Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič tudi dela prost dan.