Pri družini Alojzije in Janeza Brancelja, ki živi in kmetuje v Zgornji Ščavnici 19, v občini in župniji Sv. Ana v Slovenskih Goricah, je bilo v soboto, 29. avgusta, nadvse veselo. Kajti to je bil dan, ko je potekala slovesna blagoslovitev na novo postavljenega Branceljevega križa v Grabah, ki sodijo v občino in župnijo Apače. Ta dan se je ob križu zbralo veliko sorodnikov in njihovih prijateljev, ki so sledili blagoslovu križa, katerega je blagoslovil apaški župnik Janez Ferencek. Ob nagovoru navzočim, je izrazil veliko zadovoljstva, da v tem kraju po mnogih letih spet stoji križ. »Srečen sem, da smem deliti veselje z vami Alojzija in Janez Brancelj, ter vsemi tistimi, ki so vama pomagali pri ponovni postavitvi križa. Posebno rad sem prišel med vas, da blagoslovim križ, ki spet stoji na robu naše župnije.«
O zgodovini križa je navzočim spregovorila Andreja Zdravje, ki je povedala: »Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in vsi, ki ste danes tukaj prisotni,ob otvoritvi in blagoslovu križa na Brancljevi domačiji. Naj nas za trenutek čas ponese v daljna leta prejšnjega stoletja, ko je na tej kmetiji še prebivala družina Pivar. Časi med prvo svetovno vojno so bili težki, še predvsem zato, ker je gospodar služil v vojski in je vsa družina molila za njegovo srečno vrnitev. Ko je končno zavladal mir in so se preživeli vojaki vračali s fronte, je tudi Pivarjev gospodar zdrav in srečen znova stopil na domačo zemljo. V zahvalo za srečno vrnitev je družina Pivar postavila prvi križ, ki je krasil in varoval tukajšnjo kmetijo. Ko sta po drugi svetovni vojni iz okolice Ljubljane bila semkaj preseljena zakonca Brancelj, se ja kmetija preimenovala v Brancljevo domačijo. V družini se je rodilo šest hčera Ivanka, Marija, Mihaela, Jožica, Darinka in Danica, ter edini sin Janez. Pivarjev križ je bil simbol in zaščitnik njihovega doma, ob njem pa so odraščali otroci katere še danes veže spomin nanj.
Nekega dne se je v križ zaletela konjska vprega in ga tako poškodovala,da so ga morali odstraniti. Od tega je minilo že mnogo let. Danes je Brancljeva domačija le še kraj spominov na prelepo otroštvo sedmerice otrok. Koraki po tej zemlji prebujajo spomine na složno družino, na otroški smeh in solze ob slovesu, ko so otroci drug za drugim zapuščali dom. Ko je zadnji zaprl vrata za seboj je njihov dom prežela praznina. Nič več smeha in petja Brancljevih otrok, le občasna srečanja so domačijo še prebujala v življenje.
Srčna želja Janeza Brancelja, edinega fanta med šestimi dekleti, je bila, ohraniti to ljubezen in povezanost Brancljeve družine. Naj ta kraj zmeraj ostane njihov dom, naj korenine pod rodno zemljo povezujejo družino v ljubezni in razumevanju, kot sta jih naučila starša. Ob podpori sester je križ postavljen prav na godovni dan patrona Janeza. Naj bo, in za vedno ostane, zahvala družine Brancelj za vse lepo in dobro, kar jim je bog v življenju namenil. Naj križ povezuje nas in vse nadaljnje rodove. Hvala vsem, ki danes z nami delite svečane trenutke ob otvoritvi in blagoslovu Brancljevega križa.«
Čeprav k povedanemu skoraj ni kaj dati, naj povemo, da je bil glavni organizator ponovne postavitve križa Janez Brancelj, ki živi in kmetuje na Zgornji Ščavnici. Seveda so mu pri tem, kot je bilo povedano, pomagale vse sestre, ki so se tudi udeležile slovesnosti. Kot nam je povedal Janez je križ prvotno stal blizu ceste Grabe - Sv. Ana, a so ga zaradi varnosti sedaj za nekaj metrov prestavili. Za postavitev križa sva se z ženo odločila v spomin na moje starše, ki so nas otroke tako lepo vzgojili, je povedal Janez. Zidarska dela je opravil sam. Podobe, Križanega in Marijo, je izdelal podobar Albin Irgolič iz Zg. Ščavnice, prekrasno okrasno in varovalno bakreno streho pa Anton Lončarič iz Negove. Les za križ je poskrbela nevihta, ki podrla ravno pravi hrast. Kakor je običaj, so domači povabili vse navzoče k pogostitvi, ki so jo Brancljevi pripravili skupaj za Janezovimi sestrami.