KAREL KOSEDNAR: ZADNJA VEČERJA
- 28.03.2008
Ugledni prekmurski likovni umetnik Karel Kosednar je v lanskem in začetku letošnjega leta ustvarjal eno svojih najpomembnejših likovnih del sploh. Ob sodelovanju in ...
Domači umetnik se predstavlja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti
(Olje na platnu, 100 x 160 ccm)
Ugledni prekmurski likovni umetnik Karel Kosednar je v lanskem in začetku letošnjega leta ustvarjal eno svojih najpomembnejših likovnih del sploh. Ob sodelovanju in nasveti, mag. Franca Kuzmiča iz Murske Sobote, in akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani, je namreč pod Kosednarjevim čopičem nastala enkratna umetnina: Zadnja večerja (olje na platnu, 100 x 160 cm). In gotovo ni boljšega časa za premierno predstavitev slike, kot je to največji krščanski praznik – Velika noč. Tako je omenjena umetnina postavljena na ogled v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Osrednji dogodek povezan s sliko je bil minuli veliki četrtek (20.3.), ko je po večerni maši, katero je daroval murskosoboški škof, msgr. dr. Marjan Turnšek, avtor vsem zainteresiranim odgovarjal na vprašanja o sami sliki.
Po mnenju predstojnika Binkoštne evangelijske cerkve, mag. Franca Kuzmiča, je slika Karla Kosednarja, Zadnja večerja, nekaj posebnega iz več razlogov. Doslej smo namreč bili vajeni slik, med njimi najslavnejše Leonarda da Vincija, ki so prikazovale Kristusa in njegove učence za mizo, kakršne poznamo danes. Vse je bilo nekako svečano kot na kakšni poroki. Središče dogajanja je bil Kristus in ne hrana na mizi. Kristusa si lahko takoj prepoznal že po avroli
Dvorana je bila mogočna kot v kakšni kraljevski palači itd. „Pri Kosednarjevi sliki gre za povsem drugo gledanje. Kristus in učenci po tedanjem običaju navadnih smrtnikov sedijo na tleh ob pogrnjenem prtu, na katerem je hrana. V svetem pismu, v Evnageliju (Mt. 26, 17-25, 26-30; Mr 14, 12-21; Lk 22, 7-14, 21-23; Jn 13, 21-30) namreč ni zapisano, da bi sedeli ob mizi. Pri Kosednarju je v središču prt s hrano – obred svečane večerje (pashe), saj prepoznamo kosti jagnjeta. Tukaj je v središču še pasha, dogodek, ki bo čez čas dobil svoj pomen, ko se bo središče preneslo na samega Kristusa kot Božje jagnje, ki odvzema grehe sveta. Vino je še nedotaknjeno. Prav tako vidimo, da so pasho že opravili, kajti Juda že pomaka s Kristusom v skledo. Kosednar je izbral opis po Jenezu, ko Kristus da« grižljaj Judu. Zadnje večerje pravzaprav še ni bilo, saj je Juda še navzoč. Ta bo sledila po Judovem odhodu, Kristusa, ki se ne razlikuje od ostalih drugače kot le po belem oblačilu, napoveduje, da bo izdan. Učenci se začno med seboj spogledovati. Mrak v prostoru ustvarja slutnjo slabega. Oljenke na steni svetlikajo po svoje, a vse je nekam otožno, vse je v nekakšnem strahu in pričakovanju nečesa. Ne vidimo več tiste razigranosti in obenem svečanih obrazov. Iz tega pričakovanja potem sledi vzpostavitev zadnje večerje, odhod vseh proti Getsemanom in potem aretacija Kristusa“, poudarja mag. Kuzmič.
Avtor slike Karel Kosednar se je rodil leta 1960 v Murski Soboti. Po osnovni šoli je obiskoval grafično šolo v Ljubljani in si pridobil poklic retušerja. Od leta 1978 je član likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. Do sedaj je imel kar 116 samostojnih in nad 80 skupinskih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih likovnih kolonijah doma in v tujini. V letih 2004/05 se je strokovno izpopolnjeval pri akademskem slikarju specialistu Janezu Kovačiču. Za svoja dela je prejel številna visoka priznanja. Kosednar tudi vsako leto izda preko domačega podjetja „Roko internacional“ vsaj en koledar na temo starih obrti ali drugih raznih tematik. Kot je zapisal prof. Vlado Sagadin - umetnostni zgodovinar, je „likovna pot Karla Kosednarja bila pogojena še z njegovo zgodnjo opredelitvijo za grafično šolo v Ljubljani, ki jo je intimno spodbujal njegov nedvomni talent za precizno strukturno risbo. Ta je prevladovala pri večini Kosednarjevih likovnih prvencev še pred vstopom v sekcijo soboških likovnih samorastnikov leta 1978. Značilni za to obdobje sta tušrisba in lavirana perorisba s prepoznavno šolsko grafično maniro, ki presega zgolj obrtniško grafično zahtevnost in išče svoj individualni likovni izraz vse pogosteje v oljni tehniki. Ekzaktna čvrsta risba se umika volumnu barvnih valerjev, ki se uveljavljajo na krajinskih pejsažih in pri žanrskih motivih s poudarjeno zračno perspektivo in svetlobno gradacijo“.
(Olje na platnu, 100 x 160 ccm)
Ugledni prekmurski likovni umetnik Karel Kosednar je v lanskem in začetku letošnjega leta ustvarjal eno svojih najpomembnejših likovnih del sploh. Ob sodelovanju in nasveti, mag. Franca Kuzmiča iz Murske Sobote, in akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani, je namreč pod Kosednarjevim čopičem nastala enkratna umetnina: Zadnja večerja (olje na platnu, 100 x 160 cm). In gotovo ni boljšega časa za premierno predstavitev slike, kot je to največji krščanski praznik – Velika noč. Tako je omenjena umetnina postavljena na ogled v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Osrednji dogodek povezan s sliko je bil minuli veliki četrtek (20.3.), ko je po večerni maši, katero je daroval murskosoboški škof, msgr. dr. Marjan Turnšek, avtor vsem zainteresiranim odgovarjal na vprašanja o sami sliki.
Po mnenju predstojnika Binkoštne evangelijske cerkve, mag. Franca Kuzmiča, je slika Karla Kosednarja, Zadnja večerja, nekaj posebnega iz več razlogov. Doslej smo namreč bili vajeni slik, med njimi najslavnejše Leonarda da Vincija, ki so prikazovale Kristusa in njegove učence za mizo, kakršne poznamo danes. Vse je bilo nekako svečano kot na kakšni poroki. Središče dogajanja je bil Kristus in ne hrana na mizi. Kristusa si lahko takoj prepoznal že po avroli
Dvorana je bila mogočna kot v kakšni kraljevski palači itd. „Pri Kosednarjevi sliki gre za povsem drugo gledanje. Kristus in učenci po tedanjem običaju navadnih smrtnikov sedijo na tleh ob pogrnjenem prtu, na katerem je hrana. V svetem pismu, v Evnageliju (Mt. 26, 17-25, 26-30; Mr 14, 12-21; Lk 22, 7-14, 21-23; Jn 13, 21-30) namreč ni zapisano, da bi sedeli ob mizi. Pri Kosednarju je v središču prt s hrano – obred svečane večerje (pashe), saj prepoznamo kosti jagnjeta. Tukaj je v središču še pasha, dogodek, ki bo čez čas dobil svoj pomen, ko se bo središče preneslo na samega Kristusa kot Božje jagnje, ki odvzema grehe sveta. Vino je še nedotaknjeno. Prav tako vidimo, da so pasho že opravili, kajti Juda že pomaka s Kristusom v skledo. Kosednar je izbral opis po Jenezu, ko Kristus da« grižljaj Judu. Zadnje večerje pravzaprav še ni bilo, saj je Juda še navzoč. Ta bo sledila po Judovem odhodu, Kristusa, ki se ne razlikuje od ostalih drugače kot le po belem oblačilu, napoveduje, da bo izdan. Učenci se začno med seboj spogledovati. Mrak v prostoru ustvarja slutnjo slabega. Oljenke na steni svetlikajo po svoje, a vse je nekam otožno, vse je v nekakšnem strahu in pričakovanju nečesa. Ne vidimo več tiste razigranosti in obenem svečanih obrazov. Iz tega pričakovanja potem sledi vzpostavitev zadnje večerje, odhod vseh proti Getsemanom in potem aretacija Kristusa“, poudarja mag. Kuzmič.
Avtor slike Karel Kosednar se je rodil leta 1960 v Murski Soboti. Po osnovni šoli je obiskoval grafično šolo v Ljubljani in si pridobil poklic retušerja. Od leta 1978 je član likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. Do sedaj je imel kar 116 samostojnih in nad 80 skupinskih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih likovnih kolonijah doma in v tujini. V letih 2004/05 se je strokovno izpopolnjeval pri akademskem slikarju specialistu Janezu Kovačiču. Za svoja dela je prejel številna visoka priznanja. Kosednar tudi vsako leto izda preko domačega podjetja „Roko internacional“ vsaj en koledar na temo starih obrti ali drugih raznih tematik. Kot je zapisal prof. Vlado Sagadin - umetnostni zgodovinar, je „likovna pot Karla Kosednarja bila pogojena še z njegovo zgodnjo opredelitvijo za grafično šolo v Ljubljani, ki jo je intimno spodbujal njegov nedvomni talent za precizno strukturno risbo. Ta je prevladovala pri večini Kosednarjevih likovnih prvencev še pred vstopom v sekcijo soboških likovnih samorastnikov leta 1978. Značilni za to obdobje sta tušrisba in lavirana perorisba s prepoznavno šolsko grafično maniro, ki presega zgolj obrtniško grafično zahtevnost in išče svoj individualni likovni izraz vse pogosteje v oljni tehniki. Ekzaktna čvrsta risba se umika volumnu barvnih valerjev, ki se uveljavljajo na krajinskih pejsažih in pri žanrskih motivih s poudarjeno zračno perspektivo in svetlobno gradacijo“.
Zadnje novice
