Na skrajnjem severu Prekmurja, na Goričkem, že desetletja v sožitju, slogi in razumevanju živijo katoliki in evangeličani, Slovenci in Madžari, Romi in vsi drugi, ki tam domujejo ali naključno zaidejo. K temu v župnijah Gornji Petrovci (vasi: Gornji Petrovci, Križevci, Peskovci, Adrijanci, Lucova, Stanjevci, Boreča, Ženavlje, Neradnovci, Martinje, Šulinci) ter Markovci (Čepinci in Markovci) še posebej prispeva tudi domači župnik Dejan Horvat, ki je med vsemi krajani in ne samo farani, izjemno priljubljen. Dejanu gotovo nikoli ni dolgočasno, saj poleg tega da vodi dve župniji s po približno 500 farani, največ časa nameni obnovi župnijskega doma, ki se nahaja tik ob cerkvi, in ki bo čez nekaj leti, ko bo končan pravi spomenik. Tudi cerkev je potrebno obnavljati, zelo veliko časa Dejanu pa vzame kmetovanje, saj je župnik v pravem smislu besede tudi kmet. Župnija Markovci namreč razpolaga z okrog 20 hektarji njiv ter več kot 30 hektarjev gozdov. In vse je to potrebno obdelati oz. urediti gozd, tako da župnik ima dejansko veliko dela. Zato si je tudi nabavil praktično vso potrebno kmetijsko mehanizacijo in opremo.
Prav zanimivo je videti 38 – letnega fanta za oltarjem, nekaj minut pozneje pa že z gumijastimi škornji, na traktorju in v gozdu ali pa z zidarsko žlico. Ker pa je torej postal pravi kmet, in ker živi na podeželju med številnimi kmeti, ob tem je tudi rojen na podeželju (Strehovci), se je Dejan popolnoma vživel v takšen način življenja. Sam skuša skrbeti tudi za družabno življenje v župnijah, kjer deluje, saj pravi, da je življenje kmečkega prebivalstva nekako suhoparno, od spanja, krmljena živali, dela na polju, v vinogradu, gozdu, sadovnjaku, potem spet krmljenje živine, spanje..., občasni obiski občine in drugih uradov po opravkih, potem pa spet domov. Vesel je, da mu župljani sledijo, že pred časom si je, med drugim omislil kar dva zanimiva in koristna dogodka oz. prireditvi, ki še bolj združujejo farane in vse druge ljudi dobre volje od blizu in daleč. Poleg, da je uvedel nekakšne „župnijske koline“, torej kmečki praznik, ki je v pravem smislu besede praznik za množice domačinov in obiskovalcev, je Dejan že pred šestimi leti uvedel tudi „Župnijski dan“. In v teh jesenskih dneh, ko je večina darov narave že končala v shrambah, kaščah, kleteh..., je okrog župnišča v Markovih ter pod velikim šotorom, ki so ga ob tej priložnosti postavili, potekal že 6. župnijski dan. Čeprav je vse skupaj, z izdatno pomočjo faranov, zlasti fantov, ki so se pred časom v Čepincih udeležili kuharskega tečaja, pripravil sam župnik Dejan, je šlo za dogodek, kakšnega se ne bi sramovali niti na kraljevskih dvorih ali predsedniških protokolarnih objektih.
Takšne organizacije in vodenja prireditve, kjer se je do potankosti vedelo kaj kdo počne, ne srečamo pogosto. Enako takšne urejenosti in okrašenosti prireditvenega prostora, pripravljena hrana in vse druge dobrote pa so še dodatna zgodba zase. Če naštejemo le nekaj izstopajočih jedi, kot so bograč, dödöli, kašnice različnih vrst, koline, krvavice, pečenice, odojki pa sadje, zelenjava, pecivo in sladice vseh vrst, oblik in okusov... in večino tega so pod vodstvom kuharskega mojstra Ernija pripravili udeleženci omenjenega kuharskega tečaja. Pokazali so, da so se veliko naučili in so s pravo pojedino, ob kateri se lahko vsakemu samo sline cedijo, pogostili svoje žene, ter druge sovaščane in goste. Slednjih je po splošni oceni bilo blizu 700, poleg faranov iz župnij Markovci in Gornji Petrovci, so prišli tudi drugi krajani, tako katoliške kot evangeličanske veroizpovedi, kot gostje iz Porabja ter tudi iz drugih delov države. In veselo ter zanimivo je bilo, saj so se ljudje družili in to je najpomembneje. Zapeli so jim pevci znane dalmatinske klape Solaris iz Šibenika, ki jih je na Goričko pripeljal Dejanov veliki prijatelj Viktor Šiftar, za plesno glasbo in zabavo pa so pozneje poskrbeli mladi člani glasbene skupine „Prekmurski navdih“ iz Hotize.
„Ljudje živijo s tem dogodkom“, nam je zadovoljno razlagal župnik Dejan, ki je ponosen tudi na ekumanizem, torej odlično sodelovanje katolikov in evangeličanov, saj se je to potrdilo tudi ob tokratnem dogodku „Mi moramo skupaj živeti, saj si soseda ne moreš izbirati. In zakaj bi se potem sovražili ali grdo gledali“, pravi Dejan Horvat, ki že snuje načrte za nove dogodke in prireditve, o 6. župnijskem dnevu pa je dodal: „Pri nas se je v teh letih izoblikoval tradicionalni program, ko se vse skupaj začne z dopoldansko mašo, in tudi letos je cerkev bila premajhna, da bi sprejela vse farane in naše drage goste. In potem ko smo v preteklosti imeli na obisku večino slovenskih škofov in nadškofov, smo tokrat povabili župnika iz Gornjega Senika v Porabju Tibor Toth, saj gre za pomembno osebnost pri duhovniškem delu s porabskimi Slovenci in čeprav gre za čistega Madžara že vodi obrede tudi v porabščini. Zato je župnik Toth vodil tokratno mašo pri nas, somaševal pa je tudi Vili Hribernik, župnik iz Dolencev, ki enako kot tudi jaz, pogosto somašuje, v Porabju. Po maši imamo pač pogostitev za vse obiskovalce. Kuhajo samo moški, organiziran imamo tudi zanimiv program z gosti iz Dalmacije ter domačimi glasbeniki. Razglasili smo tudi častnega farana, in to je postal Jani Škraban, pleska iz Murske Sobote, ki je veliko postoril za našo faro. Zanimivo je, da tukaj ni pomembno, da je častni faran katoliške veroizpovedi. Pozno popoldan imamo še večernice, s čem se duhovno-družabni del konča, a s tem ni konec druženja, v okviru katerega poteka tudi nekakšen dan odprtih vrat naše župnije“, nam je povedal Dejan Horvat, ki je zahvalil faranom, ki so prinesli mnoge darove za pripravo vseh teh kulinaričnih dobrot.