V Negovi tačas poteka obnova notranjosti tamkajšnje cerkve, ki je posvečena Devici Mariji. Za obnovo, ki bi naj bila končana do 8. septembra, ko negovska župnija slavi farno žegmnaje, je poskrbel sedanju župnijski upravitelj, sicer župnik v Benediktu Marjan Rola in cerkveni svet Župnije Negova. Obnova zajema obnovo tlakov v drugem delu ladje cerkve in postavitev novih cerkvenih »stolov« ali klopi. Obnovo, ki poteka pod nazorom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, opravlja podjetje Tlakovanje Kralj Davorin s. p. iz Stare Gore pri Benediktu. Ker je cerkev grajena pred dobrimi 300 leti, je v njenih temeljih tudi kaj skritega, kar tistim, ki so jo stoletja obiskovali ni bilo vidno. To je grobnica, ki se nahaja v prednjem delu drugega dela cerkvene ladje.V tem delu cerkve se je obdržal kamniti tlak iz časa od njene izgradnje. Tlak je iz kamna peščenca, katerega so lomili v Negovi, v zaselku Negovski Vrh, kjer bila nekoč Škrjarova, nato Krambergerjeva, sedaj pa domačija Leopoldine in Franca Juršnika. Iz tega kamna je tlakovana tudi podružnična cerkev Sv. Treh Kraljev pri Benediktu.
Nas je najbolj pritegnila, ob gradbenih delih odkrita, grobnica, za katero smo prvič slišali, ko nam je o njej ministrantom, tedaj nam je bilo 9 let, govoril tedanji župnik v Negovi Ivan Granola. Povedal je, da so v njej pokopani ljudje, kaj več pa ne. Tokrat je prilika, da o njej kaj več zapišemo za bralce. Da bi bili pri pisanju čim bolj prepričljivi in bi operirali z zgodovinskimi podatki, smo za podatke zaprosili Karolino Starovasnik, ki se zelo zanima za zgodovino Negove, ter zgodovinarja in pisca za cerkvene zadeve Draga Sobočana iz Maribora. Oba sta nam bila pripravljena pomagati z zanimivimi podatki iz zgodovine. S fotografskim gradivom pa nam je pomagalo podjetje Foto Tone iz Lenarta. Vsem trem se že v uvodu zahvaljujemo za njihov trud.
Ker smo se najprej obrnili na Karolino Starovasnik, bomo njen poslani zapis, ki govori o zgodovini gradnje cerkve in grobnice navedli v taki obliki kot smo ga prejeli. V njem je zapisala: »Prvotno cerkvico Device Marije v Negovi je leta 1556 dala zgraditi grofica Katarina Trautmannsdorf, ki je Negovo pridobila od svoje sestre Mariane Gutenberg. Katarina pa je bila poročena z Adamom von Trautmannsdorfom. Cerkev je bila mnogo manjša od sedanje, imela pa je tri oltarje. Ob koncu 17. stol. so nastale težnje po novi in večji cerkvi. Leta 1707 je prišel v Negovo župnik Andrej Adam Nudl, ki si je preko takratnega grajskega oskrbnika Matjaža Krušnika pridobil izdatna sredstva od Trautmannsdorfov . Začetek gradnje se je začel v jeseni 1707, cerkev je bila končana 1710.leta.
V negovski cerkveni kroniki, ki jo je pisal župnik- domačin Matej Slekovec 1892, najdemo zapis: »Kakor razvidno iz mrtvaške knjige, napravili so v novi cerkvi tudi žerf za odlične mrliče«.
Nekateri menijo, da je bila grobnica že v prvotni cerkvi. Njene izmere so 4,5m x 5m x 2,5 m.
-Kot prvega so leta 1721 v grobnico položili Matjaža Krušnika, grajskega oskrbnika. Star je bil 56 let.
-Leta 1733 je dobil zadnje počivališče v grobnici Ernst, poldrugo leto star sinek grajskega oskrbnika Janeza Jurija Purgaja.
-Po nekaterih navedbah je bil v grobnico položen prvi negovski župnik Andrej Adam Nudl, ki je v Negovi ostal do svoje smrti.
- Kronika navaja, da so v grobnico položili tudi posmrtne ostanke Jakoba Terstenjaka, ki je bi star 36 let.
Sedanjo negovsko cerkev obnavljajo. Pri dvigu talnih kamnitih plošč in delni arheološki raziskavi, so naleteli na številne grobove, kar pomeni, da cerkev stoji na prvotnem pokopališču, kar navaja kronika, da je bilo okrog prvotne cerkvice znotraj obzidja pokopališče.
Današnje pokopališče je na severnem delu hriba Mujhovec. Prvi mrlič je bil pokopan 12. novembra 1787.«
Čeprav je večino nam želenih podatkov podala Karolina Starovasnik, objavljamo tudi pisno sporočilo zgodovinarja Draga Sobočana. Tudi to objavljajmo v izvirniku,, kot jo je napisal. Pustili smo tudi nemški del teksta, saj je prepisan, kot navaja pisec, iz zapisanega zgodovinskega vira. V svojem sporočilu piše: »Kakor je razvidno iz mrtvaške (mrliške) knjige, so napravili v novi cerkvi tudi grobnico za odlične mrliče. Prvi je v njej našel počitek grajščinski oskrbnik Matija Krušnik, ki si je za stavbo nove cerkve pridobil veliko zaslug. Umrl je 56 let star dne 6. maja 1721. Mrtvaška knjiga poroča o njem: »1721 den 8. Mai ist der Her Matthias Kruschnigg, Berwalter der hochgräffl. Herrschaft Negau solemniter bestattet und die Krussten alda in der Rürche unfer lieben Frauen in Negau gelegt worden alt 56 Jahr. Gott geben ihm die Cwige Rue.«
Leta 1736 dne 12. Maja je bil v cerkvi pokopan Jakob Terstenjak, 36 let star (sepultus in Ecclesia B. M. V. Negoviensi). Tri leta poprej, namreč 3. Sept. 1733, so v grobnico položili Ernesta, poldrugo leto starega sinčka oskrbnika Janeza Purgaja, o katerem mrtvaška knjiga razločno poroča: »liegt in der Gruefften.« Brez dvoma počiva še ondi več mrličev, pa ker jih mrtvaška knjiga posebej ne omenja, se ne morejo navesti njih imena. O prvotnem pokopališču ni nobenega sledu več.
Vir: Pokopališča pri cerkvah Lavantinske škofije, Maribor, 1916, str. 194.« Zgodovinarju Dragu Sobočanu smo poslali tudi nekaj fotografij v ogled. O njih smo se z njim pogovarjali po telefonu. Po njegovem mnenju, kot kažejo slike, je bila nekoč grobnica že odprta. Po vsej verjetnosti so nepridipravi iskali dragocenosti. To kaže pogled na odkrite in razmetane krste. Sled tega tudi ni mogoče ugotoviti natančnega števila pokopanih. Karolina Starovasnik v svojem zapisu med drugim piše: » -Po nekaterih navedbah je bil v grobnico položen prvi negovski župnik Andrej Adam Nudl, ki je v Negovi ostal do svoje smrti.« Tej trditvi je podal mnenje tudi zgodovinar Drago Sobočan. Kot pravi, je ob pogledu na ostanke oblačil pokojnega jasno videti, da je bil v eni izmed krst pokopan duhovnik. Skoraj zanesljivo bi to lahko bil prvi negovski župnik Andrej Adam Nudl, ki je bil pobudnik gradnje nove cerkve. Tako! Mi smo vam podali le nekaj iz zgodovine negovske cerkve in posebej grobnice v njeni notranjosti, za katero mnogi obiskovalci cerkve niso vedeli. Presenečeni smo, da se je tekom skoraj 300 leta ohranilo toliko ostankov, iz katerih je razvidno, da je bil izvršen pokop pokojnikov. Na lesu krste so lepo vidni ohranjeni ornamenti, ki tudi nakazujejo, da je bil v njej pokopan duhovnik. Zanimivo je, da se je ohranil tudi del rožnega venca.
Moramo še omeniti izpoved znanega grobarja, sicer dobrega skrbnika cerkve v Negovi, Antona Krambergerja, po domače Tunča. Tudi njegovo razmišljanje je zanimivo. »Bil sem priča odprtju grobnice. Bil sem tudi v njej. Z zanimanjem sem si ogledal notranjost prostorne grobnice. Ob tem sem razmišljal, da je moral nekdo grobnico oskruniti. Kot vem iz prakse, krsta, ko razpada ostane na istem mestu. Tu so pa krste razmetane, se pravi, da so pokrovi premaknjeni. Še najbolj me je bodlo v oči, da je bil rožni venec položen na eno izmed ostankov desk krste. Kot je bil običaj je bil vedno rožni venec na rokah pokojnega.V takem položaju sem ga našel tudi, ko sem prekopaval grobove. Naj povem, da sem si grobnico od znotraj, toda le skozi odprtino, ogledal, ko si jo je ogledal tedanji škof dr. Maksimiljan Držečnik. Kdaj je to bilo ne morem reči. Bilo pa je takoj po drugi svetovni vojni. Kolikor mi deluje spomin, so bile takrat krste še pokrite. Kaj bolj natančno se ni videlo, saj ni bilo osvetlitve. Vsi, ki smo bili priča odprtja smo v notranjost pogledali le skozi odprtino, saj nihče ni vstopil v notranjost.« Čudno je, da ta dogodek in obisk škofa dr. Maksimiljana Držečnika ni bil zabeležen v župnijski kroniki.