Prekmurje, ki ga zaznamuje širna ravnica, katero obroblja hribovito Goričko, s trto posajene Dolgovaške in Lendavske gorice, ter reka Mura, je najbolj vzhodna slovenska pokrajina. Vse do preteklega četrtka, 30. oktobra, je bila prometno oddaljena od slovenske prestolnice Ljubljane. Ta dan pa je bil za Prekmurce in Prleke velik dan, saj je na posebni slovesnosti sedanji minister za promet Radovan Žerjav odprl še zadnji odsek hitre ceste, nekateri ji pravijo avtocesta, Vučja Vas - Lenart. S tem je zaključena avtocestna povezava od Lendave do Maribora. Naš namen ni bil pisati o tej pridobitvi Prekmurcev in Prlekov, čeprav je to velik dogodek, pač pa o prekmurski znamenitosti rotundi, ki stoji v vasi Selo na Goričkem, v občini Moravske Toplice. Lahko bi rekli, rotunda v Selu je majhna zidana zgradba, a velike zgodovinske vrednosti. Prav zato ji župnija Kančevci in občina Moravske toplice posvečata posebno pozornost. Tako sta tudi družno poskrbeli za obnovo strešne kritine. Novo kritino je izvedel skodlarski mojster Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniku. Skodle za pokritje so izdelane iz inpregniranega macesnovega lesa. Kot zagotavlja izvajalec del, zdržijo več kot 50 let.In , kaj pomeni beseda rotunda? Beseda rotunda izhaja iz latinskega jezika rotundos, italijansko pa rotunda. Rotundo imenujejo zgradbo, ki ima temelje v obliki kroga. Lahko je samostojna zgradba ali del kakega gradbenega kompleksa. Največkrat je rotunda predstavljala verski objekt, lahko tudi na kak drug na tak način arhitekturno zasnovan objekt. Rotunda v vasi Selo na Goričkem v Prekmurju, sodi med najstarejše verske objekte v Prekmurju. Kakor poročajo zgodovinski viri, bi naj kapela romanska rotunda izhajala iz prve polovice 13. stoletja. V Vizitacijskem zapisniku iz leta 1698 je prebrati, da so jo gradili templarji. Kot je znano templarji predstavljajo katoliški duhovniški viteški red, ki je bil ustanovljen 1119. leta v Palestini, ukinjen 1312. leta na zahtevo francoskega kralja Filipa IV. Lepega. Prav gotovo je bila rotunda skozi zgodovino vse do današnjega dne deležna številnih obnov ali celo prezidav. Kljub temu ji to ne jemlje njene zgodovinske vrednosti. Zanjo sedaj skrbi župnijski urad Kančevci, kjer deluje znameniti Dom duhovnosti. Nekoč, še po drugi vojni, je v kraju blizu cerkve in pokopališča v Kančevcih delovala tudi osnovna šola. Zgradba še stoji, a je zapuščena in prepuščena propadanju. Selška Rotunda, ljudje ji pravijo tudi katoliška cerkvica, je podružnica župnije sv. Benedikta v Kančevcih, kjer deluje Center duhovnosti Sv. Benedikta Kančevci. V vasi Selo stoji še evangeličanska cerkev, saj je v teh krajih kaka polovica katoliških vernikov in polovica vernikov evangeličanske vere. V rotundi poteka vsako prvo in tretjo nedeljo daritev svete maše, na Milavževo in prvo nedeljo v juliju pa proščenje ali žegnanje. Kakor je v teh krajih navada po vsaki obnovi kakega verskega objekta pripravijo slovesno blagoslovitev obnovitvenih del. Tokrat je za svečanost poskrbela župnija sv. Benedikta Kančevci, ki je za to dejanje prosila murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška. Na slovesnosti se je zbralo veliko vernikov iz Sel in tudi od drugod. Slovesne blagoslovitve se je udeležil tudi župan občine Moravske Toplice Franc Cipot in mojster, ki je obnovil streho rotunde, Bojan Koželj. Škofa in navzoče je pozdravil domači župnik pater Bernard Jauk, ki se je županu in občini zahvalil, da je z denarnimi sredstvi podprla to za župnijo veliko investicijo. Kot je dejal so krajani ponosni na ta edinstven verski in kulturni spomenik v Prekmurju. Pomembnost spomenika je v pridigi poudaril tudi škof dr. Marjan Turnšek. Pohvalil je župnijo sv. Benedikta v Kančevcih in njenega župnika p. Bernarda Jauka, ki tako lepo skrbi za ta verski, kulturni in zgodovinski spomenik. Posebej se je zahvalil tudi občini Moravske Toplice in njenemu županu, ki je župniji pomagala pri uresničitvi tega velikega projekta za ohranjanje bisera med verskimi in kulturnimi spomeniki v Prekmurju.
Škof dr. Marjan Turnšek: »Ta rotunda je gotovo najprej spomenik vere, in potem biser kulture. Prepričan sem, da človek potrebuje oboje. Ta spomenik tukaj je najprej priča, da je tukaj človek 800 let živel in spovedoval svojo vero in tudi kulturo. To mu je pomagalo, da je dejansko kot človek in tudi kot Slovenec preživel tukaj, da je ohranil dostojanstvo, svoje poštenje in tudi svojo vero. Ta rotunda tukaj v Selu je skupna korenina tako katoliških kakor evangeličanskih kristjanov na tem predelu, na tem ozemlju. Zato je lahko tudi danes spodbuda vsem, ki tukaj živimo, skupaj delamo in izpovedujemo svojo vero v Jezusa Kristusa, ki je edini odrešenik. Ta spomenik in biser kulture, nas dejansko povezuje in dela boljše ljudi. Zdi mi, da smo dolžni ohranjati ta velik spomenik tudi našim zanamcem. Če rodovi pred nami 800 let ohranjali to svetišče je prav, da ga tudi mi obnavljamo in skrbimo za njega táko, da bo še nadaljnjih 800 let in še več let, lahko koristil človeku za njegovo življenje in sožitjem tukaj na tem našem ozemlju.«
Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot: »Rotunda v Selu je toliko stara in ima tako velik pomen za okolje in za našo občino, da ne moremo in ne smemo biti škrti, ko je potrebna kakega popravila. Že prej je občina prispevala sredstva, ko so bila izvedena kaka manjša popravila, zato smo tudi pri tej večji investiciji, prisluhnil želji župnije in jim pomagali pri obnovi.« Ob koncu slovesnosti so verniki Sela in drugi za vse udeležence slavja pripravili pogostitev. K pogostitvi in druženju jih je povabil župnik p. Bernard Jauk, ki se je škofu zahvalil za vodenje slovesnosti, županu za prispevek pri obnovi in izvajalcu del za dobro opravljeno delo.