Murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf, uspešno zaključil zdravljenje strgane stegenske tetive v murskosoboški bolnišnici ter izrazil hvaležnost in zadovoljstvo nad strokovnostjo in prijaznostjo Murska Sobota – Na posebnem srečanju z novinarji je msgr. dr. Peter Štumpf, ki vodi škofijo Murska Sobota, skupaj z vodstvom in strokovnim osebjem murskosoboške bolnišnice javnosti predstavil vzroke za hospitalizacijo v murskosoboški bolnišnici. V bolnišnico je bil sprejet v petek, 16. aprila, po tem, ko si je med sprehodom strgal stegensko tetivo. Poškodba je uspešno sanirana, potrebna pa bo dolgotrajna rehabilitacija. Škof je izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so ga zdravili in negovali. »Želel bi se javno in iskreno zahvaliti direktorju bolnišnice Bojanu Korošcu, dr.med., dežurnemu zdravniku kirurgu Iztoku Starcu in predstojniku kirurškega oddelka Miranu Nemešu ter njegovi ekipi za strokovnost, izredno prijaznost in bližino, ki sem jo doživel v bolnišnici zadnjih šest dni,« je o svoji hospitalizaciji v murskosoboški bolnišnici dejal škof Štumpf, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi strgane stegenske tetive, ki se mu je pripetila ob padcu na vlažnem listju, ko se je sprehajal ob kapelici sv. Vida ob Bukovniškem jezeru.
Kot je povedal predstojnik kirurškega oddelka Milan Nemeš, dr.med.spec., je bila sanacija poškodbe uspešno zaključena in bo zato v prihodnjih dneh bolnišnico zapustil. Sama rehabilitacija pa je pri tovrstni poškodbi, kjer se mišica odtrga od svojega narastišča in jo je potrebno prišiti, bolj dolgotrajna, predvidoma bo trajala med šest in osem tednov. Direktor bolnišnice, Bojan Korošec, dr.med.spec., se je zahvalil za lepo izrečene besede gospoda škofa o delu bolnišnice, ter izpostavil, da ljudje, zaposleni, s svojo kulturo ustvarjajo bolnišnico, in da si v murskosoboški bolnišnici prizadevajo ustvarjati kar se da prijetno in prijazno kulturo za svoje bolnike, da bi jim neprijetni trenutki, ki jih morajo preživeti v bolnišnici čim lažje minili. S tako izrečenim mnenjem škofa bolnišnica pridobiva večje zaupanje naših bolnikov in večjo prepoznavnost v Pomurju in zunaj njega. Korošec je škofu zaželel še uspešno nadaljnjo rehabilitacijo.
Msgr. dr. Peter Štumpf sicer prihaja iz Beltincev, kjer je obiskoval osnovno šolo, murskosoboška škofija pa je pred nekaj meseci postala njegovo srce. Rojen je 28. junija 1962 v Murski Soboti, je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in v italijanskem Torinu, v duhovnika ga je leta 1990 posvetil tedanji mariborski škof in sedanji nadškof, dr. Franc Kramberger. Nato je služboval v Sevnici, na Igu, v Mariboru, Veržeju in Ljubljani. Medtem je Štumpf, ki je sicer redovnik salezijanec, magistriral iz moralne teologije in doktoriral z disertacijo o Jožefu Kleklu, slovenskem katoliškem duhovniku, politiku, nabožnem pisatelju, založniku in uredniku. Novi soboški škof pogosto omenja težke gospodarske in socialne razmere v Pomurju, ter da do gospodarske krize lani ni prišlo samo zaradi pohlepa, prej zaradi zanikanja človeškega življenja, kar vodi do padca natalitete. „Težko bomo cenili življenje, če ne cenimo družine, če v imenu napredka zagovarjamo prekinitev nezaželeno spočetega življenja, če je cilj le tekmovalnost, uspeh in oblast. Miselnost odločilno vpliva na družino. Družina vzgaja z besedo, zgledom, odločitvami, s tem, kako živi. Mladi potrebujejo kaj več od programov, učnih načrtov, štipendij in še česa. Potrebujejo očeta in mater“, poudarja dr. Štumpf.
Papež Benedikt XVI. je Štumpfa maja 2006 imenoval za mariborskega pomožnega škofa, škofovsko posvečenje pa je prejel septembra istega leta v Mariboru. dr. Štumpf je dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posvečal se je pastorali družin, študentov in zakonskih skupin. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za komisijo za sredstva družbenega obveščanja in za Rafaelovo družbo, ki pomaga slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva. „Po očetu sem Prlek, po materi pa Prekmurec. Zato zame ni desnega ali levega brega Mure, ampak so vsi ljudje moji“, poudarja soboški škof, ki poudarja, da ga zelo skrbi vse bolj nestabilno socialno stanje ljudi v murskosoboški škofiji. Zato se sprašuje, ali so tukaj ljudje zgolj produkt recesije ali so še lahko projekt prihodnosti. Po njegovem prepričanju se morajo v iskanju ustreznih rešitev, ki pomenijo globalizacijo solidarnosti med ljudmi, nujno povezati vse krščanske skupnosti na tem območju.
„Stiska nas opozarja, da ni pomembno, kaj kdo je. Človeško dostojanstvo vsakega med nami pomeni obveznost ukrepanja. Velika skrb so tudi mladi. Zelo glasne in slišne so skrbi za socialno varnost Prekmurja, pretihe pa so skrbi za prihodnost mladih“, je prepričan škof. Predvsem duhovniki, starši in učitelji bodo morali po njegovih besedah temu glasu mladih prisluhniti, ga opogumiti in upoštevati ter tako mladim dati smisel za prihodnost. Papež Benedikt XVI. je Beltinčana Štumpfa za novega murskosoboškega škofa imenoval 28. novembra lani, ko je za ljubljanskega nadškofa imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Antona Stresa, na njegovo mesto pa dotedanjega murskosoboškega škofa Marjana Turnška. Turnšek je bil prvi poglavar murskosoboške škofije, ki jo je papež ustanovil 7.4. 2006. Škofija je bila slovesno razglašena 25. junija istega leta, ko je bil v škofa posvečen tudi Turnšek.
Murskosoboška škofija ima 36 župnij, ki so povezane v tri dekanije, lendavsko, ljutomersko in soboško. Njen zavetnik pa je sveti Metod, ki je skupaj s svojim bratom svetim Cirilom oznanjal evangelij v domačem slovanskem jeziku. Njun praznik obeležujejo 5. julija.