Apaška dolina je bila v preteklosti posejana z verskimi znamenji, ki so največkrat stala v naseljih, ob prometnih cesta in tudi ob mašnih poteh. Mašne poti so ljudje imenovali tiste potke med polji, ki so služile ljudem kot pešpoti, največkrat pa so jih uporabljali, ko so šli v farno cerkev k maši, zato so jim tudi rekli mašne poti. Uporabljali so jih tudi šolarji, ki so po njih bosonogi tekali v šolo. Ob eni teh poti sredi koruznega in pšeničnega polja v Žibercih pri Apačah, je nekoč stal križ. Kdo in zakaj ga je postavil ni nič znanega. Ker je versko obeležje v obliki križa tudi kulturni spomenik, se je Krajevno vaški odbor Žiberci odločil za obnovitev tega verskega znamenja.
Bili smo priča veselega dogodka, ko je ob posebni slovesnosti, ki so jo pripravili člani KVO Žiberci, potekala slovesna blagoslovitev na novo postavljenega križa. Ob blagoslovitveni slovesnosti, ki je potekala 26. junija, se je zbralo precejšnje število krajanov, med njimi tudi župan občine Apače Franc Pižmoht. Ob tej priliki so organizatorji poskrbeli za kulturni program, nastopala je Apaška pihalna godba in Apaške ljudske pevke. Križ je blagoslovil apaški župnik Janez Ferencek, ki je v svojem nagovoru spregovoril o tem in podobnih znamenjih, ki so bila posajena po Apaški dolini. Kot je dejal, v občini Apače ni bilo proslave ob Dnevu državnosti, ki bi obeležila to za Slovenijo pomemben jubilej, s katerim smo praznovali 20 letnico svoje države. Kot je dejal, je zato na »oltar« postavil zastave občine Apače, slovensko in zastavo evropske unije. Dalje je v svojem nagovoru na kratko orisal pot do samostojnosti Slovenije, do nastanka naše države, ki letos praznuje 20 let od nastanka. Svojo državo, svojo samostojnost smo si težko izborili, zato bi morali svojo državo spoštovati in jo ljubiti.
O novi pridobitvi je v imeni KVO Žiberci spregovoril Andrej Rugole. Ob pozdravu navzočih , poseben pozdrav je namenil župniku Janezu Ferenceku in županu Francu Pižmohtu, je spregovoril o zgodovini križa in prizadevanju za ponovno postavitev. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Po številnih poljskih poteh v teh krajih, so bila že v davni preteklosti postavljena takšna ali drugačna spominska obeležja. Bilo je kar nekaj romarskih poti in ob pomembnejših dogodkih so naši predniki postavljali različna obeležja, predvsem v oblikah z verskim simbolov. Tako je tudi tukaj , na tem kraju, na razpotju nekoč pešpoti, stal križ. Imel je nek namen, svoj pomen, svojo vlogo in simbol za katerega sicer nismo točno prepričani, pa vendar smo se odločili, da pristopimo k njegovi rekonstrukciji in s tem povrnemo njegov prvoten pomen. Upam , da nam je uspelo, da je v ponos kraja, nenazadnje pa tudi lepša okolico in daje povsem drugačno podobo med polji.« Dalje se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi postavitve križa, za katerega so se zavzeli člani KVO Žiberci. Ker vseh ni mogoče omeniti, naj povemo, da je leseni del križa izdelal David Ornik, okrasno bakreno streho Anton Lončarič iz Negove, križanega pa je na pobudi župnika Janeza Ferenceka podarila župnija Apače. Posebno zahvalo je izrekel tudi lastniku posesti Ediju Prančbergerju, ki je na svoji posesti dovolil postavitev križa. Seveda se je posebej zahvalil župniku za podarjen Korpus in opravljen blagoslovitveni obred.
Kakor je v teh krajih običaj so organizatorji ob zaključku prireditve za vse udeležence pripravil pogostitev in druženje, ki je potekalo v gasilskem domu v Žibercih.