Kot je znano bi naj bil božič največji praznik v katoliški cerkvi, s katerim praznujejo rojstvo Jezusa. Spomin na njegovo rojstvo, rodil se je v Betlehemu, darujejo po slovenskih cerkvah, ter tudi drugod po svetu, sv. mašo, ki se začne točno ob 24.00 uri, ali kot rečemo ob polnoči. Po času daritve maše je dobila ime polnočnica. V preteklosti so jo obiskovali starejši in otroci. To je bil, zlasti na podeželju, lep dogodek. Ponavadi je bila pokrajina pokrita s snegom, ki je pod nogami zaradi mraza »škripal«. Cerkve so bile tedaj nabito polne. V Slovenskih Goricah je bila navada, da so šli k polnočnici z baklami. Tedaj jih niso kupovali, pač pa so jih izdelovali iz nabrane smrekove in borove smole. V novejšem času pa so si na palico nabili "konzervno škatlo", katero so napolnili z žagovino in njo prepojili s petrolejem. Mnogi so si svetili tudi s »šturmancami«, to je petrolejkami, katerih plamen je bil varovan pred vetrom. Pogosto so si svetili tudi svetilkami, v katerih je gorela sveča. Z baklami v roki so šli ponavadi organizirano. V ta namen so se zbrali vaščani določenih vasi in zaselkov.
Danes se k polnočnici pripeljejo z avtomobili. Najdejo se tudi taki, ki gredo polnočnici peš. Za to v Gornji Radgoni vsako leto poskrbi Turistično društvo Majolka, ki vsako leto organizira skupen pohod k polnočnico. Tako so se tudi letos zbrali pri gasilskem domu PGD Orehovci in se z gorečimi baklami peš podali k polnočnici v cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni. Pohoda se je udeležilo okoli 25 pohodnikov, ki so v veselem razpoloženju pešačili v dokaj topli noči, ki ni običajna za božični čas.