Ko smo se pred časom potepali v Vurbergu, nas je na pokopališče peljal Jože Vašl iz Selc iz župnije Sv. Rupert v Voličini, in nam je pokazal pokopališki križ, na katerega je Križani pribit na leseni križ s štirimi žeblji. Kot je znano, je Kristus običajno pribit na križ s tremi žeblji. Z dvema so pribite roke, z enim pa obe nogi, ki sta položeneni tako, da je skozi obe zabit žebelj. Na križu, ki stoji na pokopališču v Vurbergu pri Ptuju, pa je Kristus pribit štirimi žeblji. Z dvema so pribite roke in z dvema pa nogi. Kot kaže fotografija je vsaka noga pribita s svojim žebljem.
O tem odkritju nam je Jože Vašl povedal zanimivo zgodbo. »Ko sem bil nekoč na pogrebu na tem pokopališču, sem ob pogledu na križ opazil to zanimivost.Tedaj sem se spomnil zgodbe, ki nam jo je otrokom nekoč, pripovedoval oče. Pokojni oče je bil mizar in tudi odličen rezbar, zato je izdeloval tudi križe, ki so jih ljudje imeli po hišah. To so bili manjši križi, ki so jih postavljali na omare ali v kot na polico. Ko je izdelal Kristusa, se pravi kipec, in ga pribijal na križ, nam je povedal, zgodbo, ki jo je slišal od starih ljudi. Ko so Kristusa pred več kot 2.000 leti pribijali na križ, so se ob dogodku zbrale tudi ženske. Za križanje Kristusa so imeli pripravljene štiri žeblje. Od teh jim je ena izmed žensk enega izmaknila, ter ga zabila v zemljo. Zgodba o ukradenem žeblju pa pove, da je iz tega žeblja zrasel hren. Ker žeblja, tisti, ki so Kristusa križali, niso našli, so ga pribili na križ s tremi žeblji in tako delajo kiparji še danes.«