V nedeljo, 8. junija, je bilo pri Hamlerjevih v Apačah nadvse veselo. To je bil dan, ko sta zakonca Doroteja in Ludvik Hamler po 50-tih letih ponovno stopila pred oltar in potrdila zakonsko zvestobo. Zlata poroka je bila pri pozni maši, katero so s petjem, ob spremljavi organistke Marjetke Urbanič Rudolf, popestrili člani Pevskega zbora Gregor Zafošnik. Obred je opravil gospod župnik Janez Ferencek. Ob tej priliki se je zakoncema zahvalil za vse kar sta dobrega naredila za cerkev in jima v znak pozornosti podaril priložnostno darilo, rožni venec in zlatoporočno svečo.
Zakonca sta se v cerkvi v Apačah poročila 30. maja 1964. leta. Dobro se spominjata dneva, ko je ob prihodu v cerkev lilo kot iz škafa. Tokrat pa sta prišla k zlati poroki v prekrasnem sončnem vremenu. Lahko bi dejali, da jima je bilo toplo pri srcu, ter tudi sicer, saj se je obetal topel poletni dan. Doroteja, vseskozi jo kličejo Dora, se je rodila v družini 7 otrok v Straži pri Cerknem na Primorskem. Aprila leta 1947 sta starša, Doroteja in Janez Božič, prišla kot kolonista z družino v Segovce. Tu je Dora odraščala in obiskovala OŠ v Apačah. Po končanem šolanju je opravila tečaj iz knjigovodstva. Da bi čim prej prišla do svojega »kruha«, se je 13. januarja 1964. leta zaposlila v Elradu, kjer se je kot vodja skladišča elektronskih komponent, 13. januarja 1992, zaradi stečaja Elrada, upokojila. Po poroki sta se z možem Ludvikom naselila pri Dorinih starših v Segovcih. Leta 1970 sta se vselila v novo hišo, ki sta si jo zgradila na 10 arov veliki parceli v Apačah. V zakonu sta se jima rodili hčerki Alenka in Darja. Danes ju razveseljujeta dve vnukinji Tjaša in Špela.
Ludvik se je rodil v viničarski družini 4 otrok na Janževem Vrhu 1940. leta, odkoder je 4 leta obiskoval OŠ V Radencih, kjer je bil ravnatelj Kajetan Kovič, nato pa 4 leta na Kapeli, kjer je bil ravnatelj Podlesek. Po končani osnovni šoli sta šla z očetom k dimnikarskemu mojstru Mišu Križaniču prosit, da bi ga vzel za vajenca. Dobro se spominja tega dogodka iz leta 1955, ko je začel kot vajenec. V času triletnega "vajenstva" je v Ljubljani obiskoval vajensko šolo in leta 1958 opravil pomočniški izpit. Kot pomočnik se je zaposlil pri mojstru Križaniču, po njegovi smrti pa je delal v Dimnikarskem podjetju Beltinci, ki je prevzelo rajon mojstra Križaniča. V letih 1962 do 1964 je služil vojaščino v Bosni in na Hrvaškem. Upokojil se je kot namestnik dimnikarskega mojstra 1990 leta.
Kot smo že omenili, sta se Dora in Ludvik vselila v svojo hišo 1970. leta. Tako sedaj uživata sadove svojega trdega dela in odrekanja. Vesela sta, da hčerka Darja živi doma. Ker sta še oba pri močeh, večinoma sama skrbita za urejenost okolice. Prosti čas si zapolnjujeta z urejanjem okolice in z delom na vrtu. Dora je aktivna v Župnijski Karitas Apače, ter v vaškem odboru Apače.