Zlatoporočenca Kristina in Alojz Fekonja
V soboto, 08. februarja 1964. leta, sta si v cerkvi Marije Vnebovzete v Apačah obljubila večno zvestobo...
V soboto, 08. februarja 1964. leta, sta si v cerkvi Marije Vnebovzete v Apačah obljubila večno zvestobo Kristina Breznik iz Lešan in Alojz Fekonja iz Gornje Radgone. Po petdesetih letih sta, v soboto 08. februarja 2014. leta, ob prisotnosti svojih treh otrok, štirih vnukov, zetov in snahe ter sester in brata, v cerkvi Sv. Petra v Gornji Radgoni obnovila svojo obljubo in drug drugemu znova nataknila poročna prstana. Slovesnost zlate poroke je vodil župnik Franc Hozjan, ki jima je v nagovoru za bodoča leta zaželel trdno zdravje in zaupanje v božjo pomoč. Za spomin jima je podaril vsakemu rožni venec s priporočilom, naj ga večkrat vzameta v roke in se v molitvi spomnita tudi svojih vnukov, ki morda zaradi naglice življenja več ne utegnejo dovolj moliti. Nekaj lepih pesmi je zlatoporočencema zapel cerkveni pevski zbor.
Kristina se je rodila 1939. leta v družini štirih otrok v Lešanah. Po poroki sta si začela ustvarjati svoj dom v Lomanoših, kjer je mož podedoval skromno hišico s koščkom zemlje. Zaradi nizkih delavskih dohodkov sta se z dograjevanjem doma trudila več let. Nekaj časa je Kristina delala na Veterinarski postaji v Podgradu, do upokojitve pa na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni. Alojz se je rodil 1941. leta v Radgoni. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil v Radgonski Opekarni. V zakonu so se jima rodili otroci Angelca, Andreja in Igor. Vsi trije imajo svoje družine.
Življenje Kristine in Alojza je bilo posvečeno delu in skrbi za družino in dom. Vesela sta nedeljskih obiskov svojih otrok in vnukov. Kristina ima rada rože, ki poleti krasijo njun dom in velik vrt za domačo zelenjavo. Otroci in vnuki Gorazd, Sebastjan, Monika in Bronja ju radi obiskujejo in so jima hvaležni za vso skrb in ljubezen, ki sta jim dajala vsa minula leta. V prihodnosti jima želijo trdnega zdravja. Za organizacijo slavja je poskrbela hčerka Andreja. Praznovanje zlate poroke so vsi domači in sorodniki zaključili v gostišču Kostanj. Za dobro voljo je poskrbela pesem in glas harmonike.