Na Čurkarijadi „Kog 2026“ so spekli in pojedli rekordnih 180 kg čurk

Na Kogu se je končalo tradicionalno Antonovanje, kjer se je pred množicami obiskovalcev dogajalo marsikaj zanimivega; Čurki so najboljši zapečeni in hrustljavi, s kislim zeljem in repo.

Kog – Vsako leto, ko goduje njihov zavetnik sv. Anton Puščavnik na Kogu nedaleč od Ormoža in hrvaške meje, dobesedno praznujejo, pa ne samo en dan temveč kar dva tedna. Letošnja osrednja prireditev Antonovanja na Kogu je tradicionalno na sam godovni dan bila „Čurkarijada 2026“ s kulinaričnim razvajanjem, ki je v telovadnico podružnične OŠ Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija, saj so letos spekli in pojedli rekordnih 180 kg čurk – kašnic in krvavic. Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je ponosen, da so se prireditve ob godu sv. Antona Puščavnika na Kogu tako dobro prijele in da so dosegli svoj namen: promocijo domače kulinarike, razvoj verskega turizma in ohranjanje starih običajev in navad.

Čurkarijada je potekala vse od dopoldneva, ko so bile na voljo čurke in lokalno vino kogovskih vinarjev. Poleg 180 kg pečenih čurk je bilo zraven kislo zelje in repa ter pogače, pa domači kruh. Do slavnostne podelitve priznanj so glasbeno vzdušje ustvarjali Tamburaši Bisernica DU Ljutomer. Po uradnem delu so zaigrali Zavzeti muzikanti in etno folk glasbena skupina Bosi. Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Vsaka vstopnica je bila srečka za živega »gudeka« (prašiča) in tega je dobila domačinka s Koga, Nives Miško. Izdelovalci čurk so svoje ocenjene čurke na prireditvi ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesli na razstavni prostor pred odrom, sledila je podelitev priznanj. Od 32 vzorcev različnih čurk je bilo največ zlatih priznanj, kar priča o kakovosti te kulinarične dobrote.

Pedagoška vodja podružnične OŠ Kog Sabina Jurkovič je dejala, da je odziv na likovni natečaj »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«, ki ga pripravljajo OŠ Miklavž pri Ormožu in podružnična šola Kog ter Društvo Antonovanje na Kogu, vsako leto velik. Letos je komisija ocenila 240 likovnih del v petih različnih kategorijah. Likovna dela so bila na ogled v telovadnici na Čurkarijadi ter letošnja novost: na ormoški tržnici, kjer bo otvoritev v petek, 23. januarja, ob 9. uri. Pomembno vlogo pri vsej zgodbi ima društveni mesar Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk, ki prireditev in kraje promovira doma in v tujini. Obiskovalce sta pozdravila ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki župan Toni Jelovica. Prisotna sta bila tudi poslanca Andrej Kosi in Anže Logar ter poslanka Eva Irgl. Pred osrednjo Čurkarijado je bila tudi okrogla miza na temo »Dodana vrednost živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma, na primeru Čurkarijade na Kogu 2«.

Druženje se je nadaljevalo tudi v nedeljo, ko se je na tradicionalnem romanju k sv. Antonu Puščavniku na Kogu zbralo lepo število pohodnikov. Letošnja novost je bila kuhanje Matjašekovega kotla. Štiri skupine: TD Središče ob Dravi, Občina Središče ob Dravi, Prleški biseri in Turistično narodopisno društvo Razkrižje so skuhali sedem kotlov, ki so jih obiskovalci z veseljem poizkusili. Ni bilo določeno, kaj kuhajo, dobili so svinjino in nato pripravili jed v kotlu po svojem navdihu. Združeni cerkveni zbori so zapeli pri slovesni sveti maši za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini. Maševal je duhovnik in teolog dr. Ivan Štuhec. Na proščenju na kogovski tržnici so pevci skupaj zapeli Matjašek je gujdeka kla, obiskovalci pa so se družili ob stojnicah.

Izraz čurka (kašnata klobasa) zelo podobna krvavici se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah, so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani.

Kakorkoli že, letošnje Antonovanje je skupaj s Čurkarijado zaznamovalo 16. leto neprekinjenega izvajanja in delovanja društva, se je začelo s koncertom etno-folk glasbene skupine Bosi, okroglo mizo o priložnostih in možnostih turizma na obmejnem območju, tradicionalno ocenjevanje čurk, pri katerem sta sodelovala strokovna komisija in komisija potrošnikov. Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je ob predstavitvi programa poudaril, da je bil temeljni namen Antonovanja že od začetka ohranjanje in promocija domače kulinarike, starih običajev ter verske in kulturne dediščine obmejnega območja. V. d. direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož Valerija Kolenko je povedala, da Čurkarijada pomembno prispeva k razvoju destinacije Jeruzalem Slovenija, saj krepi gastronomsko identiteto kraja in njegovo prepoznavnost. Pomemben del Čurkarijade ostaja tudi likovni natečaj Prašičereja, pri katerem sodelujejo vrtci in šole iz Prlekije in Medžimurja. Športni del Antonovanja sta zaznamovala turnir v pikadu in sklepni nogometni turnir, ter novost letošnjega programa omenjeno nedeljsko kuhanje Matjašekovega kotla ob antonovem proščenju in romanju.

Na ocenjevanju čurk na Kogu sta strokovna in potrošniška komisija ocenili 32 vzorcev čurk. Med 16 črnimi čurkami je strokovna komisija podelila 10 zlatih, 3 srebrne in 3 bronasta priznanja. Potrošniška komisija, ki izbere samo naj čurko v vsak kategoriji, je za naj črni čurki izbrala dve, in sicer domačije Žinko z Libanje in Antona Kolariča iz Obreža. Pri 11 sivih čurkah so podelili 5 zlatih priznanj, 4 srebrne in dve za sodelovanje. Skupina potrošnikov je določila dve naj sivi čurki in prav tako domačiji Žinko in Antonu Kolariču. Pet belih čurk je prejelo 2 zlati, po eno srebrno in bronasto priznanje ter eno za sodelovanje. Potrošniška komisija je dvema dodelila naziv naj: domačiji Žinko in Kmetiji Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru. Tričlanski strokovni komisiji je predsedoval Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZS Ptuj (članici sta bili Irena Kos iz KGZ Celje in Maja Škrinjar iz KGZS Murska Sobota), petčlanski komisiji potrošnikov je predsedoval Ciril Rotar iz Društva Antonovanje na Kogu (člani so bili: Srečko Nemec, Dragica Florjanič, Zlatko Kreis in Vanja Mramor).

Dan pred ocenjevanjem čurk je na Kogu v Košarkini hiši potekala okrogla miza na temo priložnosti turizma na obmejnem območju. Vodja sektorja za razvoj turizma Doris Urbančič Windisch je predstavila javne razpise za vlaganja v turistična doživetja, ponudnike v gostinstvu in turizmu ter turistične kmetije. Lucija Vupora, ki vodi Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, je dejala, da je veliko možnosti čezmejnega sodelovanja. Da toliko denarja za čezmejno sodelovanje, kot je sedaj, ni bilo še nikoli, je dejal moderator okrogle mize dr. Boris Jesih. Ormoški župan je predstavil uspešne projekte, financirane s pomočjo javnih razpisov, omenil obnovo gradu in interes za nakup ormoškega hotela. Župan Razkrižja Stanko Ivanušič je predstavil tri skupne dogodke s Štrigovo: Eko sejem Štrigova, Sosedje k sosedom na Razkrižju in skupni gastro dogodek na meji Gibina-Bukovje (evropski program Interreg). Da je potreben korak naprej, preiti od besed k dejanjem, je poudaril predsednik Društva Antonovanje na Kogu, Slavko Perc. V razpravo so se vključili tudi poslanec Andrej Kosi, župan Dobrovnika Marjan Kardinar in predstavnik iz ljutomerske občine. Potrebno je oblikovati delovno skupino, ki bo pripravila smernice sodelovanja in razvoja čezmejnega območja od Razkrižja do Cestice, je bil zaključek okrogle mize.