S tem je bil narejen eden ključnih korakov pri vzpostavitvi novega javnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki krepi javno infrastrukturo, znižuje mesečne stroške bivanja in prinaša občutne finančne prihranke tako stanovalcem kot njihovim svojcem. Skupno je v dolgotrajno oskrbo v instituciji vključenih 20.042 ljudi, kar pomeni skoraj 99 odstotkov vseh stanovalcev domov za starejše v Sloveniji.

V Sloveniji delujeta 102 domova za starejše. Vsi so v predpisanem roku uspešno izvedli postopke vključevanja stanovalcev v sistem dolgotrajne oskrbe.

Minister Simon Maljevac se ob tem zahvaljuje vsem zaposlenim, ki so omogočili uspešen prehod: »Iskrena zahvala gre vsem zaposlenim v domovih za starejše, ki so skozi celoten december, pogosto v zelo zahtevnih razmerah, opravili izjemno pomembno in odgovorno delo. Brez njihove predanosti, strokovnosti in zavzetosti ta prehod ne bi bil mogoč.«

Postopek vključevanja je potekal v več fazah. Stanovalci so najprej podali soglasje za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe, nato so izvajalci na tej podlagi pripravili osebne načrte dolgotrajne oskrbe, ki so jih stanovalci oziroma njihovi zakoniti zastopniki tudi podpisali.

Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so do 16. januarja 2026 sprejeli 20.042 prevedbenih osebnih načrtov. Med njimi je bilo 143 uporabnikov dnevne dolgotrajne oskrbe ter 19.899 stanovalcev v celodnevni dolgotrajni oskrbi v instituciji. Manjši del osebnih načrtov je še v postopku strokovnega pregleda oziroma usklajevanja.

Minister Maljevac ob tem poudarja: »Dolgotrajna oskrba ni abstraktna reforma, temveč konkreten javni sistem, ki krepi javno infrastrukturo ter ljudem prinaša več varnosti, stabilnosti in dostojanstva. Dejstvo, da so vsi domovi za starejše uspešno izvedli prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe, jasno kaže, da tudi javni sistem zmore in da deluje učinkovito.«

Do 16. januarja 2026 so stanovalci v domovih za starejše že prejeli nove položnice. Te po novem ne vključujejo več stroškov oskrbe, temveč zgolj strošek prehrane in nastanitve, saj se oskrba krije iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Za standardno prehrano in nastanitev (dvoposteljna soba s souporabo kopalnice) je Ministrstvo za solidarno prihodnost določilo cenovno kapico, ki ne sme presegati višine zajamčene pokojnine, ta trenutno znaša 781,94 evra. To pomeni pomembno varovalko, ki zagotavlja, da bivanje v domu za starejše ostaja finančno dostopno tudi za ljudi z najnižjimi prihodki.

V številnih primerih to pomeni tudi več sto evrov nižje mesečne položnice, pri nekaterih stanovalcih celo 800 evrov ali več prihranka kot pred uvedbo dolgotrajne oskrbe.

Ob tem minister izpostavlja tudi izpolnjevanje političnih zavez: »Na Ministrstvu za solidarno prihodnost izpolnjujemo dane obljube. Dolgotrajna oskrba, ki je bila dolga leta le zapisana obljuba, danes prinaša konkretne, merljive in za ljudi neposredno občutne rezultate. Nižje položnice so jasen dokaz, da levosredinska vlada dela v korist ljudi. Stanovalci in stanovalke danes plačujejo manj, ker oskrbo prevzema javni sistem – in ta razlika se pozna vsak mesec, neposredno v njihovih žepih.«

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo tudi v prihodnje skrbno spremljalo izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah ter zagotavljalo, da bo sistem deloval pregledno, solidarno in predvsem v korist uporabnikov.