Nisva si mislila, da bova v zakonu skupaj dočakala 50 let, sta nam ob praznovanju zlate poroke povedala Marija in Jože Vogrin iz Dolgih njiv pri Voličini. Zlato poroko sta, v krogu domačih in prijateljev, praznovala soboto, 28. junija, ko sta v cerkvi Sv. Ruperta v Voličini potrdila svojo zakonsko zvestobo. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi sv. Ruperta v Voličini. Civilnega je opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je zakoncema, ob čestitki za njun zlati jubilej, čestital in izročil zlatoporočno listino. Cerkveni obred, je ob darovanju sv. maše, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca, opravil nekdanji stolni kanonik nadškofije v Mariboru, sedaj škof v novi škofiji Celje, dr. Stanko Lipovšek, ki jima je ob čestitki k njunem jubileju naklonil nekaj lepih besed. Kot sta povedala, sta želela da obred opravi škof dr. Stanko Lipovšek, ki je njihov družinski prijatelj.
Oba zakonca sta se rodila 1943. leta, Marija v Spodnji Koreni, Jože pa v Dolgih Njivah, kjer sta po njegovih starših prevzela posest. Svojih otrok jima Bog ni naklonil, zato sta v hišo sprejela posvojenca Igorja, ki si je doma ustvaril družino in ju razveseljujeta vnukici Klavdija in Sara. Ob Igorju sta v svojo hišo sprejela tudi Marijo Rojko, sedaj poročeno Caf, ki je bila, kot sta povedala, enakopravni član njihove družine in ju redno obiskuje. Oba sta si pokojnino prislužila z zaposlitvijo. Jože, je 8 let delal v Podjetju Zvezda, zadnja leta imel doma žagarsko obrt, katero nadaljuje sin Igor. Ker sta z ženo leta 1997, ob napadu teroristov na njihov avtobus, ostala živa, se je Jože zaobljubil, da bo v zahvalo, da jima je Bog ohranil življenja, prek ustanovljenega društva Presmec, katerega je predsednik, izdelal 303,40 metra dolgi presmec in adventni venec z obsegom 316 m, oba sta kot rekorderja vpisna v knjigo Quinnessovih rekordov. Ko smo ju na koncu pogovora vprašali, kaj ju je v zakonu vezalo celih petdeset let: »Nič ne bova pretiravala, če poveva, da je to bila v prvi vrsti medsebojna ljubezen. Nič manj pomembno ni bilo medsebojno zaupanje eden v drugega in medsebojno spoštovanje. Ob vsem tem sva z lahkoto premagovala težave, ki se pojavljajo v vsakem zakonu in družini. Srečna sva, da imava v Igorju in njegovi družini dobrega naslednika, da najino delo skozi 50 let zakona ni bilo zastonj.«