Ivanjševci ob Ščavnici pri Negovi, in sodijo v občino Gornja Radgona , je ena najbolj vsakodnevno obiskanih vasi v predelu Slovenskih Goric. Obiskana je po zaslugi znamenitega slatinskega vrelca, ki mu pravijo Ivanjševska slatina. Urejeni vrelec Ivanjševske slatine sega daleč v preteklost. Že pred prvo svetovno vojno je trgovec Kirbiš iz Murske Sobote imel ob Ivanjševski slatini nalivalnico ali polnilnico. Cevi in pipe so od vrelca oddaljene le nekaj metrov in se nahajajo v kletnih prostorih ob vrelcu stoječe hiše. Slatino je lastnik vrelca prodajal v Gradcu in Murski Soboti. Lastnik vrelca je tedaj načrtoval gradnjo manjšega hotela, a je vse to preprečil začetek prve svetovne vojne.
Slatinski vrelec, v obliki paviljona, je v Stari Jugoslaviji dala postaviti tedanja Dravska Banovina. Tak oblika paviljona je ohranjena vse do danes. Bila pa je pred leti s pomočjo Sklada Helios in občine Gornja Radgona obnovljena. Tedaj je bila narejena analiza vode, ki priteka iz vrelca. Liter slatine je mogoče natočiti v manj ko15 sekundah, voda pa ima temperaturo poleti in pozimi okoli 8 stopinj Celzijusa. Ker ima malo plina CO2 je prijetna za pitje. V preteklosti je okoličanom služila z pripravo »špicarjev« iz »kukle«, jabolčnika in vin samorodnice. Danes po slatino prijahajo večinoma z avtomobili, v preteklosti pa so prihajali peš, s kolesi, pa tudi s konjsko vprego.
Zanimivo je, da je sredi paviljona, ki je zamrežen s kovano ograjo, bil postavljen kipa Marije. Kdaj je bil prvič postavljen nam ni znano. Znano pa je, da so ga v paviljon, se pravi nad vrelec, postavili tudi po obnovi. A ni dolgo stal. Paviljon, ki je bil pokrit za bakreno pločevino, so »oskubili« tatovi. Tatovi pa so ukradli, odnesli, tudi znameniti kip Marije. Do njega so prišli tako, da so z vzvodom, »pajasarjem«, razbili železno ključavnico, izdelek Kovaštva Mir iz Grabonoša. Kot so nam povedali krajani Ivanjševec ob Ščavnici, ki niso želeli, da objavimo njihova imena, je nekdo iz Benedikta, ko je prišel po slatino, vaščanom ponudil mali kip Marije, ki so postavili na prostor kjer je stal ukraden kip Marije. Toda vaščani, ki so ponosni na »svoj« slatinski vrelec, so si želeli večjega. Tega so dobili s pomočjo romarjev, ki so iz Radgonske župnije, kamor sodijo tudi Ivanjševci ob Ščavnici, romali v Medžugorje. Kip, ki je približno enake velikosti, je sedaj dobro pritrjen na podstavek, vrata paviljona pa so zavarovana z debelo verigo.