Gornja Radgona ima prvi energetsko varčen vrtec v Sloveniji Odprli prenovljeno prvo prenovljeno enoto vrtca Manka Golarja Na Kocljevi ulici 4 v Gornji Radgoni so minuli petek, 12.9. slovesno odprli vrata prve enote prenovljenega vrtca Manka Golarja. Projekt »Energetsko varčen vrtec« predstavlja pionirski projekt na področju energetske in ekološke obnove javne zgradbe pri nas in je na področju rabe obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije vzgled za celotno Slovenijo. Celovite energetska prenova obeh enot vrtca Manka Golarja teče že od začetka letošnjega leta, predvidoma pa se bo končala marca leta 2009, ko bo končana še prenova druge enote na Kocljevi 2 v Gornji Radgoni. V navzočnosti velikega števila gostov, malčkov in zaposlenih so trak slovesno prerezali: Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, Runar Jensen, odpravnik poslov, Veleposlaništvo Kraljevine Norveške, dr. Rado Genorio, Nacionalni koordinator za Norveški finančni mehanizem, Služba vlade RS za evropske zadeve, in Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. In kot je pred tem dejal radgonski župan Anton Kampuš, občanom, še zlasti otrokom pa je potrebno ponuditi samo najboljše. Tudi če nismo v Ljubljani otroci morajo imeti enake pogoje, je med drugim dejal Kampuš, ki je nekoliko okrcal državo, ki da ni sledila radgonski občini in Norveškemu finančnemu mehanizmu. Kljub temu bodo v Gornji Radgoni nadaljevali s tovrstnim načinom energetske prenove stavbe, najprej za otroke, potem pa še nekaterih.
Z zaključkom prve faze prenove je prva enota vrtca že dosegla pasivni standard, s čimer je otrokom in zaposlenim v vrtcu omogočeno zdravo, udobno in prijetno bivalno ter delovno okolje, ki bo omogočalo kakovostno izvajanje predšolske vzgoje. Nove pridobitve se je v začetku tega šolskega leta razveselilo 211 otrok vrtca Manka Golarja, skupaj s 27 strokovnimi delavkami vrtca. Prenova zgradb vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni poteka od januarja letos in bo predvidoma sklenjena marca leta 2009. Namen tega projekta, ki je prvi primer celovite energetske prenove javne stavbe pri nas, je doseči pasivni standard (energetsko število oz. porabo energije, ki je v sezoni manjša od 15kWh/m2 oz. 1,5 litra kurilnega olja/m2), z vzpodbujanjem rabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo energije pa zmanjšati onesnaževanje okolja. Energetska prenova poleg zmanjšanja porabe energije in ob uporabi obnovljivega vira energije zajema še izboljšanje osvetlitve prostorov, izvedbo poletnega senčenja, prezračevanje prostorov ob hkratnem vračanju toplote odpadnega zraka ter pripravo sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije. Samo s pomočjo vgrajene toplotne zaščite se bodo bistveno zmanjšale emisije toplogrednih plinov in poraba energije za ogrevanje, s tem pa tudi obratovalni stroški vrtca.
Sama obnova je tekla v več fazah, po merilih, ki veljajo za pasivne stavbe, ki je zajemala, kot so: gradbeno sanacijo posameznih ključnih elementov ovoja stavbe: strehe (odstranitev okolju in človeku nevarnih salonitnih plošč), fasade, oken in tal; povečanje energetske učinkovitosti na pasivni nivo z obnovo strojnih instalacij preko celovite obnove obstoječega sistema centralnega ogrevanja in prehoda na toplotno črpalko; posodobitev sistema centralnega prezračevanja s hkratnim uvajanjem tehnologije vračanja toplote odpadnega zraka; uporaba obnovljivih virov energije (sprejemniki sončne energije) za pripravo tople vode; obnova dotrajane vodovodne instalacije; obnova elektroinstalacij, skladno z energetsko obnovo (varčne sijalke).
V vrtcu so zamenjali tudi notranjo opremo in jo nadomestili z novo, ki je izdelana iz otrokom prijaznih materialov in je stimulativnih barv. Prenova je poleg zmanjšanja energije, potrebne za ogrevanje, zajemala tudi učinkovito naravno osvetljevanje in poletno senčenje. Investitor prenove je občina Gornja Radgona, celotna vrednost projekta bo ob zaključku predvidoma znašala okrog 2,400.000 evrov, vrednost energetske sanacije pa cca. 1,700.000 evrov. Projekt je podprt z donacijo Norveške preko Norveškega finančnega mehanizma. Sredstva je donirala tudi Zavarovalnica Triglav, del sredstev pa je občina Gornja Radgona pridobila preko Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Anton Kampuš, župan Občine Gornja Ragona, je poudaril, da se na Občini Gornja Radgona zavedajo, da je samo takšen celovit pristop obnove javnih zgradb ustrezen in učinkovit. Prav zato bodo že v tem letu začeli s pridobivanjem projektne dokumentacije za energetsko in gradbeno sanacijo osnovne šole v Gornji Radgoni, ki jo v šolskem letu 2008/2009 obiskuje kar 505 otrok.
„V občini Gornja Radgona se zelo dobro zavedamo pomena zdravega okolja, verjetno še toliko bolj, saj se dnevno dušimo v izpušnih plinih neprekinjenih vrst tovornjakov, ki se vijejo čez naše mesto. In prav zaradi tega smo se že pred leti odločili, da naredimo vse kar je v naši moči, da naše okolje izboljšamo in ga naredimo prijaznega zdravju ljudi. In ker se zavedamo, da so otroci naše bogastvo, naša radost in ponos ter tudi, da so najbolj ranljiva in občutljiva bitja, smo začeli pri njih. Prvi korak k temu predstavlja projekt »Energetsko varčen vrtec«, ki predstavlja pionirski projekt v slovenskem okolju na področju energetske in ekološke obnove javne zgradbe, v katerem ima poseben poudarek tudi socialna komponenta. V bistvu gre za prvi projekt energetske obnove javne stavbe na pasivni standard in je vzgled na področju rabe obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije za celotno Slovenijo“, je med drugim dejal župan Kampuš, ki je dodal, da se na občini zavedajo, da je le „najboljše dovolj dobro za naše občane, zato bomo takšen celovit pristop obnove javnih stavb tudi nadaljevali. Tako bomo že v tem letu začeli s pridobivanjem projektne dokumentacije za energetsko in gradbeno sanacijo OŠ Gornja Radgona“.
To se bo zgodilo, s pomočjo države ali brez nje, kot je dejal Kampuš, ki je pred zahvalo tistim, ki so pomagali pri sofinanciranju projekta, ter izvajalcem del in nadzoru, nadaljeval: „Zaključim lahko, da je naša pravljica postala resnična in danes ponosno odpiramo prvo prenovljeno zgradbo energetsko varčnega Vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni, že jutri pa začnemo novo poglavje, saj zdaj vemo, da zmoremo in znamo. Hvala vsem, ki v nas verjamete in nam pomagate graditi lepšo prihodnost“! „Celovit pristop sta ključni besedi, ki sta vodilo energetske prenove stavb omenjenega vrtca v Gornji Radgoni. Cilj, ki ga ob tem zasledujemo je nizko energijski oz. tki. pasivni standard porabe energije za ogrevanje. Kot je zapisano v razvojnih ciljih Ministrstva za okolje RS, se to imenuje URE in OVE - učinkovita raba energije ob hkratni uporabi obnovljivih virov energije. Energetska prenova poleg zmanjšanja porabe energije in ob uporabi obnovljivega vira energije zajema še izboljšanje osvetlitve prostorov, izvedbo poletnega senčenja, prezračevanje prostorov ob hkratnem vračanju toplote odpadnega zraka ter pripravo sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije. Osnova za učinkovito energetsko sanacijo so dobra toplotna izolacija ovoja zgradb, zmanjšanje toplotnih mostov na minimum, dobro tesnjenje ovoja zgradbe in vseh inštalacijskih vodov ter nadzorovan sistem prezračevanja z rekuperacijo. Toplotno izolacijske lastnosti smo izboljšali tako, da smo vgradili izolacijske materiale v debelinah od 30 – 40 cm po celotnem ovoju, tako v tla, na zunanje zidove in v streho. Povečali smo okenske odprtine in vgradili pasivno stavbno pohištvo kar predstavlja naslednji del ukrepov na ovoju. Ob vgraditvi sistema kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo in izvedbi ostalih inštalacijskih omrežij, tako strojnih kot električnih inštalacij, smo poskrbeli za ustrezno zrakotesnost vseh predorov na ovoju zgradbe. Že pred zaključkom gradnje in dokončno zatesnitvijo smo izvedli kontrolni test zrakotesnosti in že dosegli predpisan kriterij za maksimalno dovoljeno količino izmenjave zraka skozi ovoj stavbe za pasivne zgradbe; t.j. manj kot 0,6 menjave zraka v 1 uri ob 50 Pa tlačne razlike. Ta kriterij je ključnega pomena za uspešno delovanje načrtovanih ukrepov na stavbi tako toplotne izolacije kot ogrevalnega in prezračevalnega sistema in hkrati izkazuje doslednost pri izvedbi gradbenih del na ovoju zgradbe. Tako smo dosegli potrditev za naš skupni trud v obliki uspešno opravljene meritve zrakotesnosti zgradbe. Z zadovoljstvom lahko zatrdim, da bo stavba katere energetsko prenovo smo pravkar zaključili, izkazovala lastnosti pasivne stavbe. Tako bo bistveno prispevala k zmanjšanju stroškov za ogrevanje in hkrati prispevala k izboljšanju kakovosti zraka v okolici“, je s ponosom, da so zgradili »prvi pasivni vrtec« v Sloveniji“, med drugim dejal Stojan Habjanič, univ.dipl.inž.gr., strokovni vodja pasivne prenove.