Gornja Radgona ima prvega odjemalca zemeljskega plina V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki uspešno deluje od julija 2008, je ob letošnjem, 15. občinskem prazniku občine Gornja Radgona bilo zelo veselo, razigrano in slovesno. Poleg koncerta Pihalnega orkestra iz nemškega mesta Helmsheim, razstave pod naslovom „Polde Bibič na filmskem traku“, projekcije iz 12 izbranih filmov in pogovora s Poldetom Bibičem, tekmovanja v balinanju, otvoritve prizidka demenčnemu oddelku doma..., je nekako največji pozornost pritegnila priključitev zemeljskega plina, s čem ima DSO cenejšo energijo. To je prvi priklop na omenjeni vir energije v Gornji Radgoni, plin pa so namenu uradno predali radgonski župan Anton Kampuš, direktor DSO, mag. Marjan Žula, in direktor družbe Petrol Plin, mag. Franc Dover. Slednji je direktorju DSO, Marjanu Žula izročil ček za 500 evrov, kot pomoč, enako pa je predsedniku Gasilske zveze Gornja Radgona, Petru Cvetkoviču izročil ček za 1000 evrov za nakup termo kamere za gasilce – operativce.
Do 1.10.2010 koncesionar za plinifikacijo, Petrol Plin, pridobil uporabno dovoljenje za 7 kilometrov plinovodnega omrežja na katerega se lahko priključi prvih 70 objektov. V tem času se je priključilo 34 objektov med katerimi je postal prvi odjemalec zemeljskega plina Dom starejših občanov Gornja Radgona. Vrednost priključnine za individualno hišo znaša 300 EUR z DDV, zajema pa omarico iz nerjavne pločevine, ki jo je mogoče postaviti na ali v fasado, požarno pipo in vse potrebne gradbene in strojne storitve za priključek dolžine največ 15 metrov od distribucijskega omrežja. Doplačilo za vsak nadaljnji meter pa je 30 EUR. Nove pridobitve se je posebej veselil direktor DSO, Marjan Žula, ki je dejal, da bo zemeljski plin kot energent bistveno znižal stroške poslovanja doma v katerem stanuje natanko 150 starejših občanov iz cele države. Po drugi strani pa je radgonski župan dodal, kako se ne bodo zaustavili pri DSO, temveč sedaj sledi plinifikacija tudi preostalih objektov, ki so v lasi občine, najprej bližnjega vrtca, potem osnovne šole, občinske stavbe ipd. Kampuš je zadovoljen tudi s podpisovanjem individualnih pogodb s koncesionarjem, ki so se že približali številki 400. To po njegovem potrjuje, da je bila odločitev o plinifikaciji v mestu in bližnji okolici, povsem pravilna.
Občina Gornja Radgona in Petrol Plin d.o.o., Ljubljana sta sicer že 20.8.2008 sklenila Koncesijsko pogodbo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Gornja Radgona. S tem je Petrol Plin pričel opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na območju občine za obdobje 35 let. Marca letos je Petrol Plin pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na osnovi katerega je v aprilu 2010 pričel z gradnjo plinovodnega omrežja. Zaradi zahtevnosti izgradnje plinovodnega omrežja bodo izgradnjo realizirali v treh fazah, in sicer: I. faza »Gornja Radgona – vzhod« se je pričela graditi v aprilu 2010 in bo obsegala naslednje ulice: MRP Avtoradgona ob progi, Ljutomerska cesta, Miklošičeva ulica, Trstenjakova ulica, Vodnikova ulica, Horvatova ulica, Vrečova ulica, Cesta na stadion, Mladinska cesta, Kocljeva ulica, Porabska ulica, Trate, Lackova ulica, Vrtna ulica in del Partizanske ceste (cca. 10 km); II. faza »Gornja Radgona – sever« se še gradi v letu 2010 in obsega naslednje območje: Panonska ulica, Maistrov trg, Kerenčičeva ulica, Jurkovičeva ulica, Grajska ulica, Valpotičeva ulica, Čremošnikova ulica, Trg svobode, Apaška cesta, Gasilska ulica, Strma ulica, Gorkega ulica, Rozmanova ulica, Šlemingerjev breg, Simoničev breg, Pokopališka cesta, Prežihova ulica, Pod gozdom, Hercegovščak in Norički Vrh (cca. 10 km); III. faza »Gornja Radgona – zahod« se bo gradila v letu 2011 in bo obsegala naslednje območje: Prešernova ulica, Cankarjeva ulica, Vodovodna ulica, Leninova ulica, Dajnkova ulica, Delavska pot, Ulica Silveri Tomassini, Prvomajska ulica, Ulica Moše Pijade, Vrazova ulica, Mala ulica, Prečna ulica, Trubarjeva ulica, Polička cesta, Mariborska cesta, Ulica Marije Rožman, Kajuhova ulica, Ob potoku, Črešnjevci glavna trasa, Črešnjevci odcepi, Ljutomerska AR – Črešnjevci (cca. 10 km).
Omenjena plinska infrastruktura, po zagotovilu direktorja Petrola Plin, mag. Franc Dover, bo po celotni izgradnji približno 1.500 gospodinjstvom naslednjih 35 let zagotavljala nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Po končani izgradnji v letu 2011 bo Gornja Radgona razpolagala s 30 kilometri plinovodnega omrežja, v katerega bo Petrol Plin d.o.o. investiral ocenjeno do 2 milijona evrov. Območje faze 1 in 2 bo lahko pričelo z uporabo zemeljskega plina predvidoma po 15.11.2010, območje 3 faze pa do 15.10.2011. S tem je občina Gornja Radgona postala 72. lokalna skupnost z aktivnim plinovodnim omrežjem za zemeljski plin v RS. Tako je omogočila svojim občanom nadaljnji razvoj pri sprejemanju novih tehnologij v prihodnosti na plinskem področju (stisnjeni zemeljski plin za namen transporta (CNG), mikrokogeneracije, …). „Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko 120.000 gospodinjstev v Sloveniji. Zemeljski plin je energent za ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretje sanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina pred ostalimi energenti so: cenovna konkurenčnost, vsestranska in enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe, ekološka sprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje za vsak dom. Sodobne plinske naprave odlikujejo najvišji izkoristki, najnižja poraba energenta, okolju prijazno zgorevanje, konkurenčna cena in možnost uporabe enega energenta za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Z razvojem sodobnih hišnih kogeneracijskih enot pa je plin mogoče uporabljati tudi za soproizvodnjo električne in toplotne energije v gospodinjstvih. Tudi sodobne toplotne črpalke delujejo na zemeljski plin. Zemeljski plin je gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov. Pri prehodu na zemeljski plin kot primarni energent tako kot pri vseh drugih sistemih nastanejo začetni investicijski stroški, vendar se le ti zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema pri zemeljskem plinu najhitreje povrnejo. Plinske zgorevalne naprave v primerjavi z drugimi delujejo z najvišjimi letnimi obratovalnimi izkoristki, najnižjimi vzdrževalnimi stroški, najvišjo regulacijsko odzivnostjo, najdaljšo življenjsko dobo, največjo zanesljivostjo, poleg vsega navedenega pa zemeljski plin še vedno ostaja najcenejše fosilno gorivo“, trdi Dover, ki se mimogrede poslavlja s Petrolom in odhaja v Pinus Rače.