Spregovorili so o stečaju Prašičereje Podgrad V prostorih podjetja Prašičereja Podgrad d.o.o. – v stečaju, v Podgradu je potekala posebna novinarska konferenca, na kateri je stečajni upravitelj, Borut Soklič podal informacija o stečajnem postopku Prašičereje Podgrad d.o.o., hkrati sta župana Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Anton Kampuš in Peter Merlini, spregovorila o interesu lokalne skupnosti in širše o uporabi tega prostora. Zaskrbljenost zaradi izgube delovnih mest, na drugi strani pa veselje zaradi rešitve problema smradu, ki je dolgo vrsto let obremenjeval okolico prašičje farme v Podgradu, sta spremljala lani aprila začeti stečaj Prašičereje Podgrad, d.o.o., ki je bila del skupine MIP. Prašičereja Podgrad je pred stečajem zaposlovala 38 ljudi, od katerih so danes zaposleni tam le še štirje, ki opravljajo določena administrativna dela, v hlevih je bilo tudi 12 tisoč prašičev, danes pa so hlevi prazni.
Ker je bila farma reprodukcijska, je bilo na dokončno izpraznitev hlevov treba počakati vse do sredine lanskega decembra, kar pomeni, da stečajni postopek poteka nekoliko počasneje, kot v matični firmi v Novi Gorici (MIP) oz. Murski Soboti (Pomurka). „V nadaljevanju je predvidena prodaja premoženja, tako prašičje farme kot drugih sredstev, predvsem gre za počitniški apartma na Pagu. Tukaj je skupaj 10 (7+3) hektarjev zemljišča, zgradbe ter oprema, ki pa zaradi tehnološke zastarelosti ni posebej vredna“, je med drugim povedal stečajni upravitelj Prašičereje Podgrad Borut Soklič, ki je dodal, da so doslej potekali resnejši pogovori s šestimi ponudniki, trije potencialni kupci so odstopili, s tremi pa pogovori menda še vedno potekajo. „Naš cilj je predvsem od prodaje iztržiti kar se da več, s čem bi poplačali čim več terjatev“ je dejal Soklič, ki zlasti razmišlja o prodaji farme kot poslovne celote, pri čemer vsi zainteresirani ponudniki razmišljajo bodisi o nadaljevanju dosedanje dejavnosti prašičereje bodisi o komplementarnih dejavnostih, pri čemer je bilo v pogovorih večkrat omenjeno tudi pridobivanje bioplina. Med potencialnimi kupci naj bi bila tudi podjetja zunaj meja regije in države.
Osrednji problem je vseskozi bilo deponiranje prašičjih iztrebkov v petsto metrov oddaljenih anaerobnih lagunah, kar je bil vzrok pretežnega dela emisij, ki so motile okoliško prebivalstvo, ne le na slovenski strani temveč tudi na drugi strani reke Mure, kjer se nahajajo terme. Pred leti je Prašičereja Podgrad sicer izgradila čistilno napravo, a zaradi finančnih razmer ta ni bila predana namenu in že najmanj dve leti čaka. Z izvajalcem čistilne naprave so se dogovorili, da kljub temu v primeru potrebe pride do ponovne vzpostavitve naprave. Lagune tako ne bodo več potrebne in tudi ne sodijo več v kompleks Prašičereje kot poslovne celote. Zato Soklič trdi, da bodo Prašičerejo zelo verjetno prodajali brez lagun. Dodaja pa tudi, da bi s sredstvi, ki bi bila pridobljena s prodajo, verjetno skušali te lagune v določeni meri sanirati, čeprav je v ospredju poplačilo upnikov. Kaj bi bilo v nadaljevanju na tem območju, pa bi bilo predmet dogovora z občino in potencialnimi ponudniki, ki bi tam videli svoj interes, lahko bi tudi prišlo do spremembe namembnosti. In prav tukaj bi lahko odločilno vlogo imela radgonska občina.
„Razselitev farme, postavljene leta 1963, je bila želja lokalne skupnosti že desetletja. Občina želi območja hlevov nameniti individualni stanovanjski gradnji. Na območju lagun gradnja ni dopustna, tam želimo urediti kolesarske in sprehajalne poti, ki bi bile podpora razvoju turizma v avstrijski Radgoni, kjer beležijo letno sto tisoč gostov in pol milijona turističnih prenočitev. Morebiti bi se tam uredili ribogojnice ali kaj podobnega“, je med drugim dejal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, njegov kolega iz občine Bad Radkesrburg Peter Merlini pa je dodal, da tudi oni podpirajo takšno zamisel. Merlini je tudi dodal, da bodo na avstrijski strani skušali v enem letu rešiti problem smradu iz termalnega vrelca, ki je prav tako moteč za okolico. Vendar je treba območje lagun najprej sanirati, prav tako hleve, za kar občina Gornja Radgona želi, da bi se zgodilo znotraj stečajnega postopka, skupaj s finančno podporo države. Pri tem se Kampuš sklicuje na dejstvo, da so bile v farmi tudi državne blagovne rezerve. S skupnimi razvojnimi projekti bosta občini za ureditev območja poskusili pridobiti tudi evropska sredstva. „Glavni interes stečajnega postopka je čim višje poplačilo upnikov, okoljevarstveno problematiko se rešuje po zmožnostih, medtem ko je interes lokalne skupnosti podrejen interesu stečajnih upnikov“, je menil Soklič, ki je dodal, da kompleks farme meri sedem hektarjev, pretežno gre za stavbna zemljišča, kompleks lagun pa meri tri hektarje. Nepremičnine in tehnološko zastarela oprema so skupaj ocenjene na dva milijona evrov. Pri poslovanju Prašičereje v preteklosti so odkrili nepravilnosti, zato so vložili okrog dvajset izpodbojnih tožb proti posameznim poslovnim partnerjem, njihova vrednost je skupno 1,7 milijona evrov, v to pa niso zajete tudi morebitne odškodninske tožbe. Za dobrih 17 milijonov evrov je prijavljenih terjatev, tako da tudi po najboljšem možnem razpletu prav visokega poplačila upnikov ne bo. Torej je že za poplačilo upnikov na razpolago največ desetina terjatev, ostalo pa..., kakor koli se bodo zadeve razpletle, bodo najkrajši konec potegnili upniki, ki ne bodo poplačani.
Torej, kakšna bo usoda Prašičereje Podgrad, ki je v stečaju, ostaja še naprej neznanka. Odgovora na to nismo dobili tudi na omenjeni, izjemno obiskani, novinarski konferenci, katere so se, poleg številnih pomurskih in slovenskih, udeležili tudi novinarji iz Avstrije.