Glasbena šola Gornja Radgona je dobila nujno potrebne dodatne prostore

BREZ SOSEDA (IN USTANOVITELJEV) BI BILO BISTVENO TEŽJE!...
Letošnje, 16. praznovanje občinskega praznika občine Gornja Radgona, bo v prijetnem spominu ostalo tudi zaposlenim ter učencem Glasbene šole Gornja Radgona. Kako tudi ne, ko pa so po dobrem razmisleku in predvsem pogumu ravnatelja Tomaža Polaka ter pomoči prvega soseda Kmetijske zadruge Radgona in seveda ustanoviteljic, lokalnih skupnosti s tega območja, hitro pridobili nujno potrebne dodatne prostore. In sedaj je šola, ki je lani obeležila let jubilej, 60 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ki jo sedaj obiskuje 355 otrok, kar solidno opremljena za doseganje še boljših rezultatov, čeprav so ti tudi sedaj več kot solidni. Sploh pa je slovensko šolstvo, tudi po zaslugi glasbenih šol dobro šolstvo, je na slovesnosti ob predaji namenu novih šolskih prostorov, med drugim poudaril minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Podobno so za radgonsko šolo menili tudi drugi govorniki, poleg ravnatelja Polaka, še župana radgonske in radenske občine Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ki je požel dodatnih aplavz, ker je kot direktor KZ Radgona, poleg članov zadruge najbolj zaslužen, da je GŠ GR za najemnino enega evra, dobila prostore za 25 let.
„Zmeraj, ko slavimo takšne otvoritve objektov, slavimo tudi ljudi, ki so v njih, ker šole so zaradi ljudi“, meni minister Lukšič, ki je poudaril pomen in vlogo glasbe v naši civilizaciji, saj glasba zahteva tudi posebno spretnost celotnega telesa, vseh čutov. „Tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, prenašajo na človeški rod ključne, najvišje vrednote, ki se jim reče vrline. Okrog 15 odstotkov slovenskih osnovnošolskih otrok je vključenih v glasbene šole, kar je neverjeten dosežek, nikjer na svetu tega nimajo“, je ponosno poudaril Lukšič na zelo obiskani slovesnosti, katero je povezoval glasbenik in glasbeni pedagog Andrej Tibaut, za kulturni utrip pa so poskrbeli učenci GŠ in njihovi mentorji.
„Še pred nekaj meseci o celoviti in trajni rešitvi, tudi zaradi neugodne umestitve šole v prostor, nismo mogli niti sanjati“, je ob odprtju novih prostorov, s katerimi je GŠGR pridobila dodatnih 400 kvadratnih metrov, povedal ravnatelj te šole Tomaž Polak. Dosedanjih 950 kvadratnih metrov je bilo namreč premalo za veliko število učencev in vse aktivnosti, ki bi jim jih želeli v šoli ponuditi. Pri reševanju prostorske stiske GŠGR je veliko razumevanja pokazala KZ Radgona, njihova soseda v stavbi, in njen direktor ter župan občine Radenci Janez Rihtarič je predlagal, naj za potrebe šole preuredijo prosto mansardo zadruge in vzamejo prostore v dolgoročni najem. Ta rešitev, ki je dala baletno dvorano z garderobami in kabinetom, pet večjih učilnic in obnovljeno streho, je hkrati omogočila, da dejavnost GŠGR ostane pod isto streho. V novih prostorih bodo razširjeno izvajali pouk glasbe - instrumentov, glasbene pripravnice, orkestrske igre, pevski zbor in pouk baleta. „Za vse nas, ki v srcu nosimo ljubezen do glasbe, nje poučevanja in do naše radgonske GŠ je napočil trenutek o katerem smo še pred nekaj meseci lahko le sanjali. Ob tem ne skrivamo veselja, zadovoljstva in hvaležnosti, da nam je to, kljub težkim globalnim razmeram, uspelo realizirati v tako kratkem času. Pred natanko enim letom smo ponosni praznovali 60 letnico našega delovanja, se zadovoljni ozirali na prehojeno pot in z optimizmom skupaj začrtali prihodnost vendar tudi vedoč, da nas iz dneva v dan pesti vedno večja prostorska stiska... Po enem od jutranjih srečanj s sosedom, direktorjem KZ Radgona in tudi županom občine soustanoviteljice, kateremu sem že dlje časa tarnal o težavah in bil zaskrbljen, kako v naslednjem šolskem letu naprej, je dejal: »Glej, naša mansarda je prosta, prebijte steno, obnovite streho in uredite prostore za vaše potrebe, mi vam pa vse to damo dolgoročno v brezplačni najem, saj gre za dobro naših mladih občanov, željnih umetnosti«. In tako se je februarja letos začelo“, je povedal ravnatelj Polak, ki potem kar nekaj noči ni prespal..., sedaj pa: „Vsi učenci in zaposleni smo za vse to kar je zraslo v dveh mesecih neizmerno hvaležni županom, njihovim sodelavcem in občinskim svetom. Skorajda čez noč ste izkazali pripravljenost prispevati v obdobju 10 let dobrih 300 tisoč evrov, kar v današnjih časih ni enostavno, a ste se pogumno odločili za varno investicijo, ki se nam bo bogato obrestovala, saj je naložba v izobraževanje mladih je naložba za prihodnost. Ste dober vzor ostalim, ki imajo drugačne poglede na proces edukacije in umetniško-kulturnega razvoja“, je dodal ravnatelj, ki je nadaljeval: „Čestitke in kapo dol pred domačimi izvajalci, da ste v tako kratkem času vse to uspeli narediti. Ob tem se javno zahvaljujem glavnemu izvajalcu, podjetju Suha gradnja d.o.o. in direktorju Silvu Lebnu s podizvajalci ter projektantu in nadzornemu iz podjetja Progrin d.o.o., Mitji Žnidariču. Vsi ste svoje delo opravili kvalitetno in strokovno ter znova potrdili svoje reference. Vsa leta je bila GŠGR v širši regiji naše dežele glavni motor in vodilna sila razvoja, napredka pa tudi sprememb na glasbeno pedagoškem in umetniškem področju. S tem bomo sedaj še lažje nadaljevali in tako se že letos v naši šoli iz razloga, zaradi katerega smo danes tukaj, dodatno izobražuje še 30 učencev. Tako se pod našo streho mojstri že 355 učencev. Seveda pa v današnjih časih o ekspanziji in kvalitetnih glasbenih šolah ne bi zadovoljno govorili, če ne bi bilo na resornem ministrstvu ministra, dr. Lukšiča. Le ta natančno pozna glasbeno šolstvo, njen pomen, vpliv na izoblikovanje človekovih sposobnosti in osebnosti. Je velik zagovornik slovenskega glasbenošolskega sistema in je zaslužen za njegov napredek in uveljavitev. Naš sedanji sistem je med najboljšimi v svetu in vsaj po nečem smo za zgled ostalim državam“.
V GŠGR povprečno slovensko vključenost otrok precej presegajo, saj je na njenem območju v glasbeno šolanje vključena preko četrtina otrok iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Apače. Kot rečeno, občine ustanoviteljice bodo za nove prostore zagotovile potrebnih 300 tisoč evrov v desetih letih, zataknilo se je edino pri občini Apače, vendar je Polak prepričan, da „se bodo tudi ti zapleti konstruktivno končali. Če se občina Apače ne bo odločila sofinancirati, bomo morali za njihov delež, o katerem se za zdaj še niso dogovorili, najti druge vire“, pravi Polak, ki še ne ve, ali bodo ta delež prevzele druge občine in se apaški občini zmanjša soustanoviteljski delež ali pa bodo ta delež prevzeli občani Apač. Polak se zavzema za to drugo rešitev, saj znesek okrog 600 evrov mesečno po njegovem ne pomeni takšne ovire, da je starši učencev iz te občine ne bi zmogli premagati. Uporabnega dovoljenja GŠGR za nove prostore še nima, temveč je v postopku njegove pridobitve...