GORNJA RADGONA IN BAD RADKERSBURG VEDNO BLIŽJE

Sosednji in prijateljski mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg odlično sodelujeta vseskozi, še zlasti po osamosvojitvi Slovenije, a se to sodelovanje iz dneva v dan poglablja. Vedno več je prijateljskih vezi med društvi, ustanovami, posamezniki ...
Prebivalcem želijo še bolj približati območje ob reki Muri Sosednji in prijateljski mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg odlično sodelujeta vseskozi, še zlasti po osamosvojitvi Slovenije, a se to sodelovanje iz dneva v dan poglablja. Vedno več je prijateljskih vezi med društvi, ustanovami, posamezniki, temu pa še poseben pečat dajejo najvišji lokalni oblastniki in projekti, ki jih vodijo. In eden zadnjih so župana Anton Kampuš in Josef Sommer ter direktorica Pore, dr. tatjana filder, predstavili na posebni novinarski konferenci v avli Kulturnega doma Gornja Radgona. Gre za triletni čezmejni projekt dveh mest ob reki Muri z naslovom Skupaj - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu, ki bo trajal od julija 2010 do konca junija 2013 leta.
Vodilni partner projekta je občina Gornja Radgona, drugi partner je sosednja občina Bad Radkersburg, tretji partner pa je PORA, Razvojna agencija Gornja Radgona. Vrednost celotnega projekta je čez 2,6 milijona evrov, 85 odstotkov sredstev bodo prejeli iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 10 odstotkov bo prispevala Služba vlade za regionalni razvoj Republike Slovenije oz. Urad štajerske deželne vlade in po pet odstotkov bosta prispevali obe občini ob Muri. V triletnem obdobju bodo uredili območje pred policijsko postajo Bad Radkersburg, tako da bodo povezali območje ob Muri in ob mostu s starim mestnim jedrom, uredili bodo območje pred uradom in mestni park avstrijske Radgone. Na slovenski strani bodo uredili območje vhoda v mesto Gornja Radgona, kajti s porušitvijo stare zgradbe mejnega prehoda je mesto pridobilo prostor za ureditev vstopa in ureditev obrežja reke Mure, uredil se bo plato nad reko Muro, klančina za kolesarje in širok stopničast sestop kot neposreden dostop do Spodnjega Grisa, sestop do reke in prostor za zadrževanje ob reki Muri, privez za čolne, ki bo hkrati oder in sončna ploščad in promenada ob reki Muri z obnovljenim obrežnim zidom in točkovnimi dostopi do reke Mure. Pora pa že pripravlja tudi nadaljnje idejne zasnove za razširitev reke Mure oziroma njeno prestavitev v staro strugo in za most za potrebe kolesarjev in pešcev.
Skupno načrtovanje razvoja dveh mest je vzorčni primer urbanega in prostorskega razvoja na evropski ravni, kar niti ne preseneča ob dejstvu, da sta Radgoni do prve svetovne vojne bili eno skupno mesto. Po letu 1918 sta se razvijali ločeno vsako na svoji strani državne meje, sedaj pa želijo spet skupaj sodelovati in se razvijati. Želijo, da bi jih Mura povezovala in ne ločevala, kot pravi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. Zato projekt, ki je zmagal na mednarodnem natečaju, vsebuje predloge za vzajemni razvojni koncept po zgodovinskem vzoru, tako da bi se v samostojnih, a dopolnjujočih se sosedskih mestih izvajali posegi, ki bi spodbujali identiteto in razvoj tudi tam, kjer ga dolgo časa ni bilo, to je na območju mejne reke. Prvi korak je bila sanacija mejnega mostu čez Muro, ki je dobil novo podobo in dopolnjeno vlogo, saj omogoča tudi postanke in srečevanja, izvajajo pa že naslednji projekt, ki uresničuje zamisli iz zmagovalnega iz natečaja, ki so ga naslovili Skupaj. S sedanjim projektom Skupaj želijo postaviti že tudi nastavke za naslednji korak, to bo ureditev nabrežja reke Mure na obeh straneh, izdelana bo tudi idejna zasnova za razširitev reke Mure v Gornji Radgoni za razširitev rečne struge ob vznožju grajskega hriba, kar naj bi bilo potrebno z vodnogospodarskega vidika. Izdelali bodo koncept uporabe, na primer za šport in rekreacijo, ter integracije v obstoječo mestno strukturo, preverili bodo še izvedljivost izgradnje novega mostu (za pešce in kolesarje). Ta projekt še pripravljajo in se z njim še niso začeli potegovati za sredstva.
Torej, če so dobri projekti in pripravljenost sodelovanja, niti gospodarska kriza ne more preprečiti kakovostnih idej...