GRADBINCI KONČUJEJO MOST ČEZ MURO
- 29.11.2009
Dan (26.11.), ko sta med drugimi svoja okrogla jubileja praznovala Slavko Avsenik in Tina Turner, je bilo dokaj slovesno tudi na mestu čez reko Muro, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgoni. Tam so delavci ...
Včeraj so delavci SGP Pomgrad potegnili asfaltno prevleko na mostu med dvema Radgonama, kar kaže da bo slednji namenu predan sredi decembra
Dan (26.11.), ko sta med drugimi svoja okrogla jubileja praznovala Slavko Avsenik in Tina Turner, je bilo dokaj slovesno tudi na mestu čez reko Muro, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgoni. Tam so delavci SGP Pomgrad iz Murske Sobote, medtem ko so za 12 ur most zaprli za ves promet, potegnili asfaltno prevleko, ter potrdili, da se rekonstrukcija omenjenega pomembnega mostu končuje, in sedaj je skorajda gotovo, da ga bodo svojemu namenu predali v sredo, 16.12.. Sedaj, ko je praktično vse narejeno bo potrebno urediti še nekatere malenkosti, z ograjo iz smeri Avstrije, nato sledi še tehnični in kvalitetni pregled in prevzem, s čem bo končana dober milijon evrov vredna rekonstrukcija mostu.
Kot je znano, na razpisu avstrijske dežele Štajerske je slovensko podjetje SGP Pomgrad bilo izbrano za izvajalca celotne prenove mostu čez Muro med avstrijsko Radgono (Bad Radkersburom) in Gornjo Radgono, ki jo poleg avstrijske, sofinancirata tudi slovenska stran, ter EU. Žal pa pomurski gradbinci skorajda dva meseca niso mogli začeti del na avstrijski polovici mostu. Zaradi nasprotovanja predstavnikov avstrijskih delojemalcev namreč niso pravočasno dobili delovnih dovoljenj za delo v Avstriji, tako da niso smeli prestopiti sredine mostu, kjer je uradno državna meja. Groba dela so zato najprej dokončali na slovenski polovici mostu in jih po pridobitvi dovoljenj nadaljevali tudi na avstrijski. A je zaradi tega prišlo do natanko dvomesečnega zamika, kajti po prvotnih načrtih bi rekonstrukcija morala biti končana že sredi oktobra. „Kljub vsemu moram poudariti, da so se pri pridobivanju dovoljenj potrudile vse pristojne ustanove na obeh straneh meje“, nam je zatrdil direktor SGP Pomgrad Tadej Ružič. Zaradi zamika ni bilo mogoče uresničiti želje prebivalcev obeh Radgon, da bi prenovljeni most odprli natanko ob njegovo 40-letnici.
Most prijateljstva čez reko Muro med Gornjo in avstrijsko Radgono, torej med Slovenijo in Avstrijo, so namreč zgradili in slavnostno odprli davnega 12.10.1969. To sta storila takratna predsednika SFRJ in Avstrije, Josip Broz Tito in Franz Jonas, z novim mostom pa so nadomestili dotedanji star, dotrajan in že nevaren most in je novi objekt postal nekakšen simbol odprtosti takratne socialistične Slovenije in SFR Jugoslavije na kapitalistični Zahod. Pozneje, po kratki junijski vojni leta 1991, so se na njem po odhodu tankovske enote JLA z radgonskega mejnega prehoda srečali in rokovali policisti in cariniki obeh držav in tako, spet simbolično, potrdili odhod Slovenije iz nekdanje Jugoslavije in vse tesnejše približevanje Evropi. In tudi pred petimi leti, ko je bila Gornja Radgona eno od osrednjih državnih prizorišč slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU, je točno opolnoči prvega maja (2004) ta most bil osrednje prizorišče radgonskega evropskega slavja. Malo pozneje so visoki cerkveni dostojanstveniki na sredino mostu ponovno postavili simbolni križ, ki so ga potegnili iz Mure. In tudi sploh na mostu med prijateljema se pogosto odvijajo različni kulturni dogodki in srečanja, in most je že zdavnaj postal povezovalni in ne ločitveni objekt.
Most prijateljstva je tako v štirih desetletjih svojega obstoja postal simbol in spomenik, ki pa ga je v tem času že začela najedati starost, na njem pa so že nekaj časa vidne posledice nekdaj močnega prometa med dvema mestoma in državama. Strokovnjaki so ugotovili, da je nujno potreben obnove in medtem ko so na avstrijski strani hitro zagotovili potrebna sredstva, bodisi iz lastne bodisi iz evropske blagajne, se je najprej zapletlo pri nas. K sreči pa se je sedaj vse skupaj spremenilo, in s skupnimi močmi je zagotovljeno okoli 1,2 milijona evrov. In generalna rekonstrukcija objekta je vključena v široki meddržavni projekt skupnega urbanističnega razvoja obeh Radgon, tako da je sedaj zadeva rešena. Na naši strani pa v nadaljevanju mostu poteka rekonstrukcija še Lackove in Panonske ulice z krožiščem. Do maja prihodnje leto naj bi namreč uredili dvosmerno Lackove ulice do novega Maximusa, ter tamkajšnjega novega krožišča, v nadaljevanju pa sledi še generalna rekonstrukcija „državne“ Panonske ulice. V bodoče pa naj bi Kerenčičeva ulica postala le sprehajalna cesta brez prometa.
Kakorkoli že, če ni bilo otvoritve na 40. obletnico, torej 12. oktobra 2009, se bo to gotovo zgodilo pred koncem let. Prenovljeni most pa bodo namenu, namesto Tita in Jonasa, slovesno predala župana obeh Radgon, Anton Kampuš in Peter Merlini. Vsekakor pa bosta zraven tudi sedanja predsednika Türk in Fišer, najbrž pa tudi premier Borut Pahor in kancler Werner Faymann. Sicer pa, to je trenutno manj pomembno kot dejstvo, da bo most čez Muro kmalu znova lep in predvsem varen za potnike...
Kot je znano, na razpisu avstrijske dežele Štajerske je slovensko podjetje SGP Pomgrad bilo izbrano za izvajalca celotne prenove mostu čez Muro med avstrijsko Radgono (Bad Radkersburom) in Gornjo Radgono, ki jo poleg avstrijske, sofinancirata tudi slovenska stran, ter EU. Žal pa pomurski gradbinci skorajda dva meseca niso mogli začeti del na avstrijski polovici mostu. Zaradi nasprotovanja predstavnikov avstrijskih delojemalcev namreč niso pravočasno dobili delovnih dovoljenj za delo v Avstriji, tako da niso smeli prestopiti sredine mostu, kjer je uradno državna meja. Groba dela so zato najprej dokončali na slovenski polovici mostu in jih po pridobitvi dovoljenj nadaljevali tudi na avstrijski. A je zaradi tega prišlo do natanko dvomesečnega zamika, kajti po prvotnih načrtih bi rekonstrukcija morala biti končana že sredi oktobra. „Kljub vsemu moram poudariti, da so se pri pridobivanju dovoljenj potrudile vse pristojne ustanove na obeh straneh meje“, nam je zatrdil direktor SGP Pomgrad Tadej Ružič. Zaradi zamika ni bilo mogoče uresničiti želje prebivalcev obeh Radgon, da bi prenovljeni most odprli natanko ob njegovo 40-letnici.
Most prijateljstva čez reko Muro med Gornjo in avstrijsko Radgono, torej med Slovenijo in Avstrijo, so namreč zgradili in slavnostno odprli davnega 12.10.1969. To sta storila takratna predsednika SFRJ in Avstrije, Josip Broz Tito in Franz Jonas, z novim mostom pa so nadomestili dotedanji star, dotrajan in že nevaren most in je novi objekt postal nekakšen simbol odprtosti takratne socialistične Slovenije in SFR Jugoslavije na kapitalistični Zahod. Pozneje, po kratki junijski vojni leta 1991, so se na njem po odhodu tankovske enote JLA z radgonskega mejnega prehoda srečali in rokovali policisti in cariniki obeh držav in tako, spet simbolično, potrdili odhod Slovenije iz nekdanje Jugoslavije in vse tesnejše približevanje Evropi. In tudi pred petimi leti, ko je bila Gornja Radgona eno od osrednjih državnih prizorišč slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU, je točno opolnoči prvega maja (2004) ta most bil osrednje prizorišče radgonskega evropskega slavja. Malo pozneje so visoki cerkveni dostojanstveniki na sredino mostu ponovno postavili simbolni križ, ki so ga potegnili iz Mure. In tudi sploh na mostu med prijateljema se pogosto odvijajo različni kulturni dogodki in srečanja, in most je že zdavnaj postal povezovalni in ne ločitveni objekt.
Most prijateljstva je tako v štirih desetletjih svojega obstoja postal simbol in spomenik, ki pa ga je v tem času že začela najedati starost, na njem pa so že nekaj časa vidne posledice nekdaj močnega prometa med dvema mestoma in državama. Strokovnjaki so ugotovili, da je nujno potreben obnove in medtem ko so na avstrijski strani hitro zagotovili potrebna sredstva, bodisi iz lastne bodisi iz evropske blagajne, se je najprej zapletlo pri nas. K sreči pa se je sedaj vse skupaj spremenilo, in s skupnimi močmi je zagotovljeno okoli 1,2 milijona evrov. In generalna rekonstrukcija objekta je vključena v široki meddržavni projekt skupnega urbanističnega razvoja obeh Radgon, tako da je sedaj zadeva rešena. Na naši strani pa v nadaljevanju mostu poteka rekonstrukcija še Lackove in Panonske ulice z krožiščem. Do maja prihodnje leto naj bi namreč uredili dvosmerno Lackove ulice do novega Maximusa, ter tamkajšnjega novega krožišča, v nadaljevanju pa sledi še generalna rekonstrukcija „državne“ Panonske ulice. V bodoče pa naj bi Kerenčičeva ulica postala le sprehajalna cesta brez prometa.
Kakorkoli že, če ni bilo otvoritve na 40. obletnico, torej 12. oktobra 2009, se bo to gotovo zgodilo pred koncem let. Prenovljeni most pa bodo namenu, namesto Tita in Jonasa, slovesno predala župana obeh Radgon, Anton Kampuš in Peter Merlini. Vsekakor pa bosta zraven tudi sedanja predsednika Türk in Fišer, najbrž pa tudi premier Borut Pahor in kancler Werner Faymann. Sicer pa, to je trenutno manj pomembno kot dejstvo, da bo most čez Muro kmalu znova lep in predvsem varen za potnike...
Zadnje novice
